Po izraelskem uboju dolgoletnega voditelja šiitskega skrajnega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale se še vedno vrstijo obsodbe na Bližnjem vzhodu. Iran je pozval muslimanske brate po regiji, da se združijo in podprejo Libanon, izraelska vojska pa z vso silo nadaljuje napade v Libanonu, predvsem na tarče, ki naj bi bile po njihovih razlagah povezane s Hezbolahom.

Kot po poročanju Reutersa trdijo predstavniki izraelskih sil, so letos ubili osem od devetih najvišjih vojaških poveljnikov Hezbolaha. Eno od osrednjih vprašanj v medijih po vsem svetu ob tem je, kdo bo nasledil dolgoletnega voditelja in kako oslabljeno je v resnici gibanje.

Prav danes dopoldne je izraelska vojska po omrežju X sporočila, da je včeraj ubila tudi Nabila Kauka, še enega od preostalih pomembnih voditeljev Hezbolaha. Kauk naj bi v okviru gibanja deloval od 80. let prejšnjega stoletja, bil je tudi član centralnega sveta Hezbolaha. V gibanju njegove smrti za zdaj uradno niso potrdili.

Kauk je bil menda eden od tistih, ki naj bi na čelu Hezbolaha Nasralo, poroča Guardian, med preostalimi možnostmi analitiki omenjajo še Hašima Safijedina, člana Hezbolahovega izvršnega sveta in Nasralovega bratanca, in Naema Kasema, namestnika generalnega sekretarja organizacije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je včeraj razglasil petdnevno žalovanje ter opozoril, da uboj Nasrale, ki ga je izraelska vojska ubila v petkovem napadu v Bejrutu, ne bo ostal brez posledic, zaradi česar naraščajo strahovi pred še večjo eskalacijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Ajatola, ki so ga po smrti vodje Hezbolaha premestili na varno, je pozval k nujnemu sestanku 57-članske Organizacije islamskega sodelovanja, prav tako Varnostni svet ZN, da se sestane zaradi izraelskih ukrepov v Libanonu in po vsej regiji. 

»Islamska republika Iran poziva Varnostni svet, naj nemudoma in odločno ukrepa, da se ustavi izraelska agresija in prepreči širitev vojne v regiji,« je veleposlanik zapisal v pismu generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu in predsedujočemu VS v septembru, slovenskemu veleposlaniku Samuelu Žbogarju. 

Izraelski premier je medtem smrt voditelja Hezbolaha označil za zgodovinsko prelomnico. Z ubojem Nasrale je, kot je dejal, »Izrael poravnal račune«. Ob vrnitvi vrnitvi iz New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, je izjavil še, da je sam izdal ukaz za uboj Nasrale, saj da škoda, ki jo izraelske sile povzročile gibanju Hezbolah v zadnjih dneh, »ni bila dovolj«. Po njegovih besedah je bila smrt Nasrale, ki ga je opisal kot »osrednji stroj iranske osi zla«, nujna za dosego izraelskih ciljev.

Nasrala se je sicer, kot je poročal Reuters, od prejšnje vojne leta 2006 izogibal javnim nastopom. Menda je bil že dolgo previden, njegovo gibanje je bilo omejeno, krog ljudi, s katerimi se je videval, pa zelo majhen. Atentat kaže, da so se v njegovo skupino infiltrirali obveščevalci Izraela, je dejal Reutersov vir. Izraelska vojska trdi, da je skupaj z njim letos ubila osem od devetih najvišjih vojaških poveljnikov Hezbolaha, večinoma v zadnjem tednu.

Biden: Pravici je zadoščeno, iz Rusije obsodbe

Tudi ameriški predsednik Joe Biden izjavil, da je z ubojem vodje šiitskega gibanja »zadoščeno pravici za njegove številne žrtve, vključno s tisoči ameriških, izraelskih in libanonskih civilistov«. Ameriškemu obrambnemu ministru Lloydu Austinu je v petek naročil, naj še okrepi obrambno držo ameriških sil na Bližnjem vzhodu, da bi odvračali od agresije in zmanjšali tveganje širše regionalne vojne.

Na drugi strani je Rusija, ki velja za zaveznico Irana, obsodila izraelsko dejanje. »Odločno obsojamo še en izraelski politični atentat,« je v izjavi za javnost zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Dodalo je, da nosi Izrael nosi odgovornost za dramatične posledice, ki bi jih umor vodje Hezbolaha lahko imel na Bližnjem vzhodu. 

Izraelske sile, ki so v stanju visoke pripravljenosti na povračilni ukrep, medtem še naprej naprej obstreljujejo cilje v Libanonu. V preteklih urah je njihova vojska izvedla več deset napadov, med drugim so bili tarče objekti, od koder Hezbolah napada Izrael, ter njegova skladišča orožja, poroča britanski BBC. Po navedbah libanonskih medijev je bilo na jugu države v izraelskih napadih ubitih najmanj šest ljudi, še devet pa v dolini Beka, ki velja za utrdbo Hezbolaha v Libanonu. V napadu v dolini Beka naj bi umrla devetčlanska sirska družina.

Iz Libanona pa je bilo na ozemlje Izraela izstreljenih osem raket, ki so padle na območju Tiberiasa, vendar pri tem ni bilo žrtev. Rakete so po izraelskih navedbah zadele nenaseljeno območje.

Zaradi napadov se nadaljuje beg civilistov iz Libanona. Po ocenah naj bi svoje domove zapustilo skoraj milijon ljudi, je na današnji tiskovni konferenci povedal libanonski premier Nadžib Mikati, poroča AFP. Libanoncem s paketi hrane in toplimi obroki pomaga Svetovni program za hrano (WFP). Za zdaj naj bi s kruhom, pripravljenimi obroki in živilskimi paketi dosegli več kot 66.000 ljudi po državi. »Libanon je na točki preloma in ne more vzdržati še ene vojne,« je povedala regionalna direktorica WFP Corinne Fleischer. Dodala je, da je WFP prisoten na terenu, a da nujno potrebuje dodatna sredstva. Do konca leta bi organizacija za nadaljnje delo v Libanonu potrebovala 105 milijonov dolarjev.

Jemenski hutijevci pa so sporočili, da so v soboto zvečer z balistično raketo napadli letališče Ben Gurion v Tel Avivu prav v času, ko se je izraelski premier z letalom vračal domov. Tiskovni predstavnik hutijevcev je sporočil, da bodo nadaljevali napade na Izrael, dokler ne bo ta končal napadov na Gazo in Libanon.