Libanon podpira pozive k prekinitvi ognja, Izrael zavrnil premirje

Libanonski premier Nadžib Mikati je izrazil zadovoljstvo s prizadevanjem več držav, ki so v sredo pozvale k prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil možnost prekinitve ognja. Do njih je bil kritičen tudi finančni minister Bezalel Smotrič, ki meni, da je nadaljevanje napadov na cilje Hezbolaha edina prava pot naprej.

Tako šiitsko gibanje Hezbolah kot izraelski premier Netanjahu se na pozive še nista odzvala. Izraelski zunanji minister Izrael Kac pa je danes izjavil, da prekinitve ognja ne bo.

»Danes sem tukaj v upanju, da bomo s tega zasedanja prišli do resne rešitve, s katero bomo pritisnili na Izrael, da doseže takojšnjo prekinitev ognja na vseh frontah ter ponovno vzpostavi stabilnost in varnost v naši regiji,« je na seji varnostnega sveta ZN dejal Mikati.

Posvaril je, da bi konflikt lahko sprožil vsesplošno regionalno vojno in VS ZN pozval k ukrepanju. Prav tako je podprl prizadevanja mednarodne skupnosti za prekinitev ognja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

21-dnevna prekinitev

ZDA, EU, Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so namreč v sredo pozno zvečer objavili skupni poziv za 21-dnevno prekinitev ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Izrael in Libanon pozivajo, naj nemudoma sprejmeta to premirje.

Izraelski medij N12 je sicer poročal, da je Izrael menda dal zeleno luč za prekinitev ognja s Hezbolahom, a je Netanjahujev urad pozneje izjavil, da se izraelski premier na pozive še ni odzval, poroča britanski BBC.

»Novica o prekinitvi ognja ni resnična. Gre za ameriško-francoski predlog, na katerega se predsednik vlade sploh ni odzval,« je sporočil urad in nadaljeval, da je Netanjahu izraelski vojski naročil, naj nadaljuje napade. »Prav tako se bodo spopadi nadaljevali v Gazi, dokler ne bodo doseženi vsi cilji vojne,« je še dodal.

FOTO: Karamallah Daher/Reuters

Izraelski finančni minister Smotrič je dejal: »Kampanja na severu bi se morala končati z enim samim rezultatom: uničenjem Hezbolaha in odpravo njegove zmožnosti škodovati prebivalcem severa. Sovražniku ne smemo dati časa, da si opomore od hudih udarcev, ki jih je utrpel, in se reorganizira za nadaljevanje vojne po 21 dneh,« je zapisal na omrežju X.

Izraelski opozicijski voditelj in nekdanji premier Jair Lapid je medtem izjavil, da bi izraelska vlada morala privoliti v zgolj sedemdnevno prekinitev ognja. S tem bi po njegovem mnenju Hezbolahu »preprečili, da znova vzpostavi svoje sisteme poveljevanja in nadzora«. »Ne bomo sprejeli nobenega predloga, ki ne bo vključeval umika Hezbolaha z naše severne meje,« je še dodal. Kac pa je pozneje sporočil, da prekinitve ognja na severu ne bo. Izrael se bo z vso močjo še naprej boril proti Hezbolahu do zmage in varne vrnitve prebivalcev severa na njihove domove, je dodal.

Katar, eden od posrednikov v pogovorih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, je danes pojasnil, da ni neposredne povezave med pogovori o premirju v Gazi in mednarodnim prizadevanjem za prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom. »Ne vem za neposredno povezavo, vendar se očitno obe posredovanji močno prekrivata,« je povedal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva.

Izrael stopnjuje napade na Libanon, število umrlih se je povzpelo na 492

Izraelska vojska nadaljuje napade na Libanon, pri čemer je po lastnih navedbah ponoči zadela 75 ciljev tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah, vključno s skladišči streliva. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo ponoči v napadih ubitih najmanj 13 ljudi, več pa ranjenih, poroča britanski BBC.

»Ponoči je vojska zadela približno 75 terorističnih ciljev, ki pripadajo Hezbolahu, na območju Beke in v južnem Libanonu,« je sporočila izraelska vojska. Kot je pojasnila, so cilji vključevali skladišča streliva in drugo infrastrukturo ter borce Hezbolaha, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V napadih je bilo po podatkih libanonskih oblasti ubitih najmanj 13 ljudi, od tega devet na severovzhodu in štirje na jugu države.

Izraelska vojska je pozneje sporočila, da tudi danes izvaja napade na cilje Hezbolaha v Libanonu, pri čemer podrobnosti ni podala. Hezbolah pa je po lastnih navedbah z raketami znova napadel komplekse obrambne industrije v bližini mesta Haifa na severu Izraela.

Napade je potrdila tudi izraelska vojska, ki navaja, da je bilo iz Libanona proti Izraelu izstreljenih približno 45 izstrelkov. Nekatere je prestregla zračna obramba, drugi pa so padli na nenaseljena območja, je dodala.

Izrael je v zadnjih dneh znatno okrepil napade na cilje Hezbolaha v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več kot 600 ljudi. Zaradi napadov pa je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v državi razseljenih 90.530 ljudi.

Poziv Fajonove

Varnostni svet Združenih narodov mora enotno pozvati k prekinitvi sovražnosti, je na izredni seji varnostnega sveta ZN o položaju v Libanonu v sredo zvečer dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Varnostni svet po zasedanju ukrepa ni sprejel.

S položajem na terenu je varnostni svet seznanil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je dejal, da je v Libanonu izbruhnil pekel, in navedel, da je zaradi spopadov območja na jugu Libanona zapustilo že 200.000 ljudi, s severa Izraela pa jih je odšlo 60.000.

Tanja Fajon FOTO: AFP

Guterres: Libanon ne sme postati nova Gaza

»Ponedeljek je bil najbolj krvav dan za Libanon v tej generaciji,« je dejal glede dneva, na katerega je bilo po navedbah libanonskih oblasti ubitih najmanj 558 ljudi. Izraelci nadaljujejo napade na Libanon in samo v sredo je tam umrlo še več kot 70 ljudi. Guterres je podprl diplomatska prizadevanja in zatrdil, da si nihče ne more privoščiti, da Libanon postane nova Gaza.

Fajonova je medtem poudarila, da več nasilja ne bo prineslo večje varnosti. »Terorizem pod krinko solidarnosti ali vojaške operacije pod pretvezo zaščite ne pomenijo večje varnosti. Pomenijo le trpljenje civilistov in odlaganje smiselnih diplomatskih rešitev. Potrebujemo mir,« je dejala Fajonova, ki je vodila zasedanje.

Spomnila je, da so o Libanonu razpravljali že prejšnji petek, in pozvala vse v dvorani, ki imajo vpliv na Izrael in Hezbolah, naj ga uporabijo. »Izrael mora ustaviti zračne napade in opustiti načrte za kopensko invazijo. Hezbolah mora prenehati napadati,« je dejala.

Zasedanje VS ZN FOTO: David Dee Delgado/Reuters

Diplomacija je edina pot naprej

Pozvala je k zaščiti civilistov, vse strani pozvala, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in izvajajo resolucijo varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ter zatrdila, da je diplomacija edina pot naprej.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je dejal, da je zahteval sklic seje, ker so izraelski napadi povzročili preveč žrtev, Hezbolah pa nadaljuje napade na Izrael. Za vsako ceno je treba preprečiti vojno, po kateri si Libanon ne bo več opomogel, je dejal.

FOTO: Yamam Al Shaar/Reuters

»Izkoristimo veliko prisotnost svetovnih voditeljev in vsilimo diplomatsko rešitev,« je dejal. »Vojna ni neizogibna,« je dejal in napovedal, da bo do konca tedna obiskal Bejrut.

K zaustavitvi spopadov in umirjanju razmer so potem pozivali vsi preostali govorniki in tako kot Fajonova izražali podporo mirovni misiji ZN v Libanonu (Unifil).