Neomejen dostop | že od 9,99€
Po tem, ko je včeraj glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan sodnike zaprosil za naloge za aretacijo predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh voditeljev islamističnega gibanja Hamas, se je odzval izraelski premier, ki je dejal, da ostro obsoja poskuse njegove aretacije zaradi vojne v Gazi.
Obsodil je tožilca ICC, da je zahteval aretacijo, in z gnusom zavrnil primerjavo »demokratičnega« Izraela s »tistimi« – Hamasom –, ki jih je imenoval »množični morilci«, njegove besede povzema BBC.
Netanjahu, izraelski premier z najdaljšim stažem, je prošnjo za aretacijo obsodil kot »absurden in lažen ukaz«. V izjavi za javnost se je v hebrejščini vprašal, »s kakšno drznostjo« si ICC upa primerjati Hamas in Izrael. Dejal je, da bodo vedno branili Izrael, če bo ogrožena njihova varnost. Kot Guardian povzema njegove besede, si Biden želi, da bo Hamas premagan. Dejal je, da je primerjava izkrivljanje realnosti. Tožilca je obtožil, da »brezčutno priliva bencin na ogenj antisemitizma, ki da divja po svetu«. Zanikal je, da bi šlo za genocid.
Izraelski zunanji minister Izrael Kac je Khanovo potezo označil za »frontalni napad« na žrtve napadov 7. oktobra in »zgodovinsko sramoto, ki si jo bomo zapomnili za vedno«.
Izraelski obrambni minister Joav Gallant je, kot navaja Guardian, ponovno kritiziral odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da zahteva naloge za aretacijo visokih izraelskih in Hamasovih predstavnikov, vpletenih v konflikt v Gazi, in dejal, da je bila ta poteza poskus, da se Izraelu odvzame pravica do obrambe.
Gallant je v daljši objavi na družbenih omrežjih dejal, da »se Izrael od 7. oktobra bori proti morilskemu in krvoločnemu sovražniku, ki je zagrešil grozodejstva nad izraelskimi ženskami, otroki in moškimi, zdaj pa svoje ljudi uporablja kot živi ščit. IDF – Izraelske obrambne sile se borijo v skladu s pravili mednarodnega prava in izvajajo edinstvena humanitarna prizadevanja, kakršnih ni bilo v nobenem oboroženem spopadu.« V izjavi je med drugim še zapisal, da je vzporednica, ki jo je ICC potegnil med Hamasom in Izraelom, »nagnusna«. Poudaril je, da Izrael ne priznava oblasti sodišča in da je treba poskus tožilca Khana, da Izraelu odreče pravico do obrambe, »dokončno zavrniti«.
Netanjahujeve komentarje pa je ponovil ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da si Izrael in Hamas nista enakovredna. Biden je dejal, da je jasno, »da Izrael želi storiti vse, kar lahko, da zagotovi civilno zaščito«. Izrael in ZDA sicer nista članici Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je bilo ustanovljeno leta 2002.
Khan je namreč včeraj povedal, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da Netanjahu in njegov obrambni minister Joav Galant nosita kazensko odgovornost za domnevne vojne zločine in zločine proti človeštvu v Gazi. Mednarodno kazensko sodišče zahteva tudi nalog za vodjo Hamasa v Gazi Jahjo Sinvarja zaradi vojnih zločinov.
Bidnovo obsodbo je ponovil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken in dejal, da Washington »zavrača« to potezo in da je sramotna: »ICC nima pristojnosti nad to zadevo.« Blinken je celo dejal, da bi lahko zahteva ICC ogrozila sedanja prizadevanja za dosego dogovora o prekinitvi ognja.
Toda nekateri zahodni zavezniki Izraela so se v svojih izjavah izognili neposredni kritiki Mednarodnega kazenskega sodišča. V izjavi pozno v ponedeljek je francosko zunanje ministrstvo sporočilo, da podpira ICC, njegovo neodvisnost in boj proti nekaznovanosti v vseh primerih. V sporočilu za javnost je še obsodilo poboje, ki jih je zagrešil Hamas med napadom na Izrael. Poudarilo je tudi, da je Izrael opozorilo na nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava ter zlasti na nesprejemljivo raven civilnih žrtev na območju Gaze ter nezadostno dobavo humanitarne pomoči.
Podobno je nemško zunanje ministrstvo dejalo, da »spoštuje neodvisnost in postopke« Mednarodnega kazenskega sodišča. Je pa Berlin kritiziral sočasno objavo obtožb proti voditeljem Izraela in Hamasa, češ da je ta poteza ustvarila napačen oz. lažen vtis enakovrednosti.
Član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc je po poročanju Al Džazire dejal, da nasprotuje, da bi izraelska vojska prevzela nadzor nad območjem Gaze. Vojaška okupacija palestinskega ozemlja bi namreč zahtevala podaljšanje obvezne vojaške službe v državi z 32 mesecev na štiri leta.
Inštitut za vojne študije (ISW) in Projekt kritičnih groženj (CTP) sta v svoji najnovejši oceni Gaze navedla, da komentarji Benija Ganca sledijo njegovemu nedavnemu ultimatu premieru Benjaminu Netanjahuju, da določi novo strategijo za izraelsko vojno na palestinskem ozemlju.
Njegovo poročilo o nasprotovanju vojaški okupaciji Gaze prihaja po tem, ko je v Izraelske medije pricurljalo vladno poročilo, ki ocenjuje, da bi Izrael za izvedbo takšne operacije potreboval »dramatično povečanje« rezervnih vojakov in da bi lahko stala približno pet milijard dolarjev.
Slovenija medtem še naprej zahteva takojšen konec izraelske vojaške operacije v Gazi, pa je v ponedeljek v varnostnem svetu dejal slovenski veleposlanik Samuel Žbogar. Zasedanje o položaju na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Gazi je bilo sklicano na pobudo Slovenije in Alžirije. Predstavnica ZN je razmere v enklavi opisala kot katastrofalno nočno moro.
Žbogar je v luči umikanja civilistov iz Rafe na skrajnem jugu Gaze spomnil na 13. oktober, ko je Izrael prvič izdal ukaz za umik civilistov. »Temu so sledili številni drugi ukazi za evakuacijo na nova varna območja. Pobegnilo je 1,7 milijona ljudi,« je dejal.
»Nekateri že več mesecev pozivamo k prekinitvi ognja. 25. marca smo sprejeli resolucijo, ki je to zahtevala, ampak ne Hamas in ne Izrael je ne spoštujeta,« je dejal in izrazil zaskrbljenost nad ignoranco izraelskih voditeljev tudi glede zahtev Meddržavnega sodišča, naj ustavi vojaške operacije v uničeni palestinski enklavi.
»Poudarjamo, da ukazi za evakuacijo ne odvezujejo obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu. Vojne zločine in zločine proti človečnosti, storjene na ozemlju Izraela in Palestine vsaj od 7. oktobra 2023, je treba preganjati neodvisno in nepristransko, ne glede na storilce,« je dejal Žbogar in menil, da nadaljevanje spopadov ustvarja novo jezno generacijo, ki bo povzročila izgubo zmernih glasov v regiji.
S položajem na terenu sta veleposlanike sicer seznanila posebni koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland in direktorica oddelka za operacije pri Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) Edem Wosornu.
»Bojim se najhujšega za oblegane in prestrašene civiliste v Rafi, za talce, ki so v nepredstavljivih razmerah že več kot 225 dni, in za preobremenjeno humanitarno operacijo,« je dejal Wennesland, ki je kritiziral izraelski ukaz o evakuaciji prebivalcev dela Rafe na t. i. razširjeno humanitarno območje v Al Mavasiju. Poudaril je, da tam ni zatočišč, hrane, vode in sanitarij.
Opozoril je na ogromen obseg humanitarnih potreb v Gazi in poudaril, da ni nadomestila za polno in okrepljeno delovanje obstoječih kopenskih mejnih prehodov.
Wosornujeva je razmere v Gazi opisala kot katastrofalno nočno moro. »Odkrito povedano, zmanjkuje nam besed za opis dogajanja v Gazi,« je dejala. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v nasilju ubitih že več kot 35.000 ljudi, več kot 79.000 pa je bilo ranjenih. Zdravstveni sistem v Gazi je pod nemogočim pritiskom. V zadnjih dveh tednih je bilo iz Rafe v druga območja Gaze razseljenih več kot 800.000 ljudi.
Nekoč prepolna taborišča in zasilna zavetišča v Rafi so se zdaj v veliki meri izpraznila, večina razseljenih oseb pa je poiskala zatočišče v Han Junisu in Deir al Balahu, kjer primanjkuje ustreznih stranišč, vode, drenaže in zatočišč. Od 17. maja mejni prehod Rafa ostaja nedostopen za humanitarni tovor, gorivo in osebje. Na egiptovski strani je obtičalo približno 82.000 ton zalog, hrana se je pokvarila, zdravilom pa je potekel rok trajanja.
Izraelski napadi v Gazi so v noči na danes zahtevali več kot deset življenj. Najmanj osem Palestincev je bilo ubitih v Rafi, še trije pa v Beit Hanunu na severu palestinske enklave. V novi izraelski raciji na zasedenem Zahodnem bregu jih je medtem življenje izgubilo sedem.
V izraelskem uničenju stanovanjske stavbe v Rafi na skrajnem jugu Gaze je bilo ponoči ubitih najmanj osem Palestincev. Trije so življenje izgubili v Beit Hanunu na severu enklave, kamor so se zatekli po tem, ko so izraelske sile povečale obseg operacij v bližnjem begunskem taborišču Džabalija.
Skupno je bilo v zadnjih 24 urah v Gazi ubitih najmanj 106 Palestincev, navaja spletni portal katarske televizije Al Džazira.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji