Pokojni Raisi – konservativni klerik, za katerega so bile ZDA »veliki satan«

Pokojni predsednik Irana Ebrahim Raisi je svoji državi predsedoval manj kot tri leta, ki pa so bila zanjo zelo turbulentna. Na notranjepolitičnem področju so Iran pretresali največji množični protesti v desetletjih, v zunanjih odnosih pa je posredna vojna islamske republike z Izraelom prerasla v bistveno bolj neposredno obliko. 

Iranska državna televizija je danes potrdila smrt predsednika Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana v nedeljskem strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana. Iranska vlada je že sporočila, da bo nadaljevala delo brez vsakršne motnje. »Zvestemu narodu zagotavljamo, da se bo pot služenja nadaljevala z neumornim duhom Raisija,« so zapisali v izjavi, v kateri so dodali, da je predsednik žrtvoval življenje za državo.

63-letni klerik je kot prvi mož iranskega pravosodja slavil na predsedniških volitvah leta 2021, ki so jih zaznamovale nizka udeležba in diskvalifikacije njegovih tekmecev. Kot kandidat je veljal za pripadnika ultrakonservativnega tabora, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o »velikem satanu«.

Raisi je užival podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, pred leti so ga nekateri iranski mediji zato videli kot možnega naslednika ostarelega Hameneja. V iranski politični hierarhiji je mesto vrhovnega voditelja najvišji politični položaj, šele nato mu sledi predsednik.

Raisi se je rodil leta 1960 v mestu Mašad. Oče, ki je bil klerik, je umrl pred njegovim šestim rojstnim dnem. Kot študent je sodeloval v demonstracijah proti šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki ga je z oblasti odnesla islamska revolucija leta 1979. Kmalu zatem je kot 25-letnik začel delati v pravosodju, ko naj bi sodeloval pri obsodbah in usmrtitvah političnih zapornikov.

V helikopterski nesreči sta umrla iranski predsednik in zunanji minister. FOTO: Ali Hamed Haghdoust/AFP

Pred predsedovanjem je bil Raisi večji del svoje kariere tožilec. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Hasan Rohani, ki je predsedoval Iranu med letoma 2013 in 2021.

Ko je nasledil Rohanija, je prevzel vodenje države v slabem gospodarskem stanju, a bolj kot to so njegov mandat zaznamovali protesti, ki so septembra 2022 izbruhnili po smrti Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla v priporu moralne policije, potem ko je domnevno kršila pravila o nošenju hidžaba.

Demonstracije, ki so zahtevale na stotine življenj, na tisoče protestnikov pa je bilo aretiranih, so bile sprva usmerjene proti strogim islamskim pravilom oblačenja za ženske, nato so prerasle v odkrito nasprotovanje oblastem.

Iransko zatiranje protestov je Zahodu dalo razlog za nove sankcije proti Iranu. Jedrskega sporazuma, ki je pred tem obljubljal rahljanje nekaterih sankcij, a ga je razdrl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, strani prav tako niso obnovile. Iran pa se je nazadnje v luči zaostrovanja bližnjevzhodne krize znašel pod novimi sankcijami.

Odnosi Irana z Zahodom z ZDA na čelu so znova na nizki točki, potem ko je Iran aprila, v povračilnem napadu za izraelsko uničenje njihovega konzulata v Siriji, prvič z raketami in droni neposredno napadel Izrael. Zahvaljujoč zahodnim zaveznikom se je Izrael napada obranil, je pa ta dogodek zaznamoval hudo zaostrovanje dolgoletne posredne vojne med Izraelom in njegovim glavnim tekmecem v regiji Iranom.

Iranka med molitvijo, še preden so izvedeli, da je iranski predsednik umrl v nesreči. FOTO: Atta Kenare/AFP

Mandat bi se mu iztekel prihodnje leto

Vloga iranske diplomacije s pokojnim Amir-Abdolahianom na čelu je v regiji dobila še toliko večji pomen v luči izraelske brutalne ofenzive v Gazi, ko se Izraelu vojaško zoperstavljajo le oborožene skupine s podporo Irana – palestinski Hamas, libanonski Hezbolah in jemenski hutijevci. Iran prav tako nudi oporo Siriji, ki jo Izrael tudi zaradi tega redno obstreljuje.

Amir-Abdolahian, ki je stolček prav tako zasedel leta 2021, je že oktobra lani v nagovoru Generalni skupščini ZN v New Yorku posvaril ZDA, da bodo plačale ceno, če »Izrael ne ustavi genocida v Gazi«. Njegovi komentarji so med drugim sledili napadom proiranskih skupin na ameriške vojake v regiji.

Zaspimo s strahom, da bo, ko se bomo zbudili, umrl še en protestnik

Pred aktualnim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu je sicer Iran s pomočjo Kitajske sklenil dogovor, ki je poskrbel za normalizacijo vezi s Savdsko Arabijo, s katero je bil Teheran vpleten v ločeno posredno vojno, ki so jo zaznamovali boji med šiitskimi in sunitskimi silami v regiji.

Raisiju bi se mandat iztekel prihodnje leto, tako pa Iran v zelo zahtevnem času čakajo predčasne volitve. V skladu z ustavo bo sicer posle predsednika po njegovi smrti začel opravljati prvi podpredsednik Mohamed Mohber, nato pa morajo v roku 50 dni potekati nove predsedniške volitve.