Natovo prvo spogledovanje s Putinom

Bruselj – Skoraj šest let po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine, zaradi katerih sta se EU in Nato odločila za ukrepe proti Moskvi, poskušajo v severnoatlantskem zavezništvu pokazati, da so pripravljeni vsaj razmišljati o odjugi v odnosih.

Tako je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Natu rusko ravnanje v Ukrajini ves čas označujejo za agresivno dejanje. Od pomladi 2014 so odnosi med Natom in Moskvo na nižjih političnih in vojaških ravneh zamrznjeni. Na devetih zasedanjih sveta Nato-Rusija – ta je od leta 2002 glavni forum za dialog in posvetovanja –, ki so jih imeli po prekinitvi, ni bilo zbliževanja. Kvečjemu so potekali pogovori o izogibanju incidentom.



Stoltenberg je za nemško agencijo dpa pojasnil, da verjame v dialog z Rusijo, »če je kontekst pravi«. Kakšen bi bil optimalen kontekst za pogovore, ni pojasnil. Vsaj kar zadeva Krim, Moskva na kaže niti kanca popuščanja. Odprtje železniškega mostu med Rusijo in Krimom je v očeh EU nadaljnja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Most naj bi bil še en korak k prisilni vključitvi tega protipravno anektiranega črnomorskega polotoka. Poleg tega Bruselj očita Moskvi, da most omejuje ladijski promet skozi Kerško ožino do ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju.

Nadaljnja težava v odnosih Nata in Moskve je propad sporazuma o raketah kratkega in srednjega dosega (INF), ki je bil od zadnje faze hladne vojne eden od temeljev varnosti na stari celini. Zaveznice se strinjajo v oceni, da je ta sporazum Rusija več let kršila in razmeščala rakete, s katerimi bi lahko v nekaj minutah zadela evropska mesta. Zato so pokazale razumevanje za ameriški odstop od sporazuma. Stoltenberg je kljub težavam prepričan, da se je »bolje srečati, sesti in razpravljati«. Sesti za skupno mizo naj bi bilo pomembno zlasti v času, ko so stvari težke.

Čakanje na pozitivne premike

Ker je Rusija največja soseda in bo ostala na svojem mestu, bi si v njegovih očeh morali prizadevati za boljše odnose s to državo. Da Stoltenbergovi pogovori z Rusijo ne bi smeli biti težava, je na vrhu Nata v Londonu poudaril predsednik ZDA Donald Trump. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že tako pozval k zbliževanju in strateškim pogovorom z Rusijo. Na drugi strani v očeh Nata težava niso le Ukrajina, Gruzija ali Moldavija (kjer ima Rusija še vedno razmeščene svoje sile), temveč tudi agresivna jedrska retorika, vojaške vaje, vpletanje v demokratične procese na Zahodu ...

Opozarjajo na izzivalne ruske vojaške dejavnosti v pasu blizu Natovih meja med Baltikom in Črnim morjem. Sumničavost krepijo dogodki, kot je bil napad z živčnim strupom v Salisburyju. Opažajo velike ruske naložbe v moderno orožje, vključno z jedrskim. Predvsem na vzhodu Nata z veliko dvomi spremljajo pozive k odjugi, saj v ravnanju Rusije še ne vidijo pozitivnih premikov. Skupna zavezniška linija je, da si prizadevajo tako za obrambo in odvračanje kot za nadaljevanje dialoga z Moskvo.



EU je ob koncu leta znova sprejela odločitev o polletnem podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji, Nato, ki se je tradicionalno ukvarjal s Sovjetsko zvezo, sicer namenja čedalje več pozornosti izzivom, povezanim z vzponom Kitajske. Stoltenberg tega ne vidi kot premikanje Nata v Južnokitajsko morje, temveč dejstvo, »da je Kitajska čedalje bliže nam. Vidimo, da veliko investirajo v evropsko infrastrukturo. Vidimo jih v Afriki. Vidimo jih na Arktiki. In vidimo jih, seveda, tudi v kibernetičnem svetu.« To seveda ima veliko varnostnih razsežnosti, s katerimi se mora Nato čedalje bolj temeljito ukvarjati.