Nato opozarja na povečano grožnjo ruskih napadov

Strah pred morebitnim napadom Rusije na članice Nata je vse bolj prisoten. James Appathurai, namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata za inovacije ter hibridne in kibernetske tehnologije, je opozoril: »Ruski napadi bi lahko povzročili precejšnje izgube. Države članice morajo natančno vedeti, kakšna raven aktivnosti v 'sivi coni' bi lahko sprožila odziv zavezništva, tudi z uporabo vojaške sile,« je dejal za finski časnik Iltalehti.

V zadnjih letih se je število hibridnih napadov, kot so sabotaže podvodnih kablov in podtikanje zažigalnih naprav, močno povečalo. Po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022 je Rusija izvedla številne takšne napade, kar je med članicami Nata vzbudilo dodatno zaskrbljenost.

Napetosti so še posebej izrazite v severni Evropi. Finske oblasti trenutno preiskujejo poškodbe električnih kablov med Finsko in Estonijo, za katere sumijo, da so jih povzročile ruske ladje.

»Na Baltskem morju so bile zabeležene prekinitve delovanja štirih telekomunikacijskih kablov.« Generalni sekretar Nata Mark Rutte je kot odgovor na te incidente napovedal okrepljeno prisotnost zavezništva na območju Baltskega morja.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je kot odgovor na te incidente napovedal okrepljeno prisotnost zavezništva na območju Baltskega morja. FOTO: Spasiyana Sergieva/Reuters

Po ocenah Nata bi Rusija v primeru oboroženega spopada poskušala vzpostaviti varnostno območje na severu Finske in Norveške. Med potencialnimi cilji so strateške točke, kot je letališče Ivalo na Laponskem, ki bi ga lahko zavzeli ruski desantni vojaki.

Raketne sile na Kólskem polotoku bi medtem napadle ključne cilje na Finskem. Na jugu bi 44. armadni korpus izvedel napade na južno in jugovzhodno obalo Finske, da bi otežil obrambne operacije Nata.

Na propagandni tiskovni konferenci 19. decembra je Vladimir Putin izjavil, da ima Rusija »dovolj moči in sredstev, da si povrne vsa svoja zgodovinska ozemlja,« še piše finski časopis. V preteklosti je Putin kot svoj ideal označil Ruski imperij iz 18. stoletja. Glavni strateški cilj Rusije je torej doseči zgodovinske meje iz leta 1743, določene s pogodbo iz Åboja, ko je Švedska izgubila del Finske v korist Rusije, Finska pa je ostala del švedske kraljevine.

V preteklosti je Putin kot svoj ideal označil Ruski imperij iz 18. stoletja. FOTO: Ramil Sitdikov/AFP

V baltskih državah, predvsem v Litvi, Latviji in Estoniji, bi Rusija uporabila kombinacijo tankovskih, artilerijskih in raketnih napadov za zavzetje glavnih mest, kot sta Talin in Riga. »Ruska vojska bi lahko v Litvo vstopila prek Belorusije z namenom zavzetja Suwalskega koridorja, kar bi izoliralo sile Nata v regiji.« Obenem bi Rusija lahko napadla južno obalo Finske in Gotski otok v Baltskem morju, kar bi dodatno otežilo logistične poti Nata.

Obrambne strategije Nata, ki so jih prilagodili na podlagi izkušenj iz konflikta v Ukrajini, se zdaj osredotočajo na preprečevanje vsakršnega napredovanja ruskih sil. Namesto prejšnjega koncepta ponovne osvojitve okupiranega ozemlja je cilj preprečiti vsak vdor v države članice. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna vojna zahtevala pripravljenost na dolgotrajne in intenzivne spopade.

Finska se na te grožnje odziva s povečevanjem vojaških izdatkov, ki naj bi do leta 2032 dosegli skoraj 3,3 odstotka BDP. Minister za obrambo Antti Häkkänen je dejal: »Razmere v regiji so nepredvidljive in lahko hitro eskalirajo. Potrebne so velike investicije v obrambo.«

Obrambni ministrer Estonije Hanno Pevkur in finski obrambni minister Antti Hakkanen v sklopu srečanja zaveznic Nata. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Nato na podlagi razpoložljivih podatkov prilagaja svoje obrambne ukrepe, vključno z možnostjo preventivnih napadov na rusko ozemlje v zgodnjih fazah konflikta, da bi oslabil napadni potencial Rusije. Ti ukrepi so ključni za varnost članic Nata in zagotavljanje stabilnosti v regiji.