V nadaljevanju preberite:

Kitajska je letos jedrski arzenal z več kot 500 povečala na več kot 600 konic in v Pentagonu ocenjujejo, da jih bo do leta 2030 imela več kot 1000. Čemu naj bi služile, ni težko uganiti. Večje vprašanje je, v kakšen sistem so vgrajene in ali splošna raven Narodnoosvobodilne vojske (NOV) spremlja dinamiko povečevanja števila jedrskih konic.

Tajvan je in bo v središču vseh kitajskih načrtov za prihodnost in logično je, da bo tudi velik del vojaškega proračuna usmerjen na otok, ki ga ima vodstvo v Pekingu zgolj za eno od svojih pokrajin. Tajvan je prejšnji teden razglasil preplah zaradi občutnega povečanja števila kitajskih vojnih ladij in letal okoli otoka. Ob tem se je že začelo ponovno govoriti o uvodu v oboroženi napad.

Včeraj je Kitajska pojasnila, da je okoli 90 vojnih ladij in približno 50 letal sodelovalo v vojaških manevrih, med katerimi se je kitajska vojna mornarica urila v napadih na tuje ladje in blokiranju morskih poti. To so bile morda največje vojaške vaje v zadnjih nekaj desetletjih. S temi je hotela Kitajska sporočiti, da je bila zelo nezadovoljna zaradi nedavnega obiska tajvanskega predsednika na Havajih in v Guamu, pa tudi zaradi ameriške odobritve prodaje orožja Tajvanu, in to v vrednosti novih dveh milijard dolarjev.

Na Tajvanu so te dni z navdušenjem pričakali ameriške tanke M1A2 abrams. Razglasili so jih za »najboljše stroje na svetu, vendar so v tamkajšnjih medijih zamolčali dejstvo, da so nanje čakali več kot pet let. Prva pošiljka bi morala prispeti leta 2022, a je bila ameriška vojaška industrija najprej upočasnjena zaradi pandemije covida-19, nato pa obremenjena z drugimi naročili.