Najpomembnejši izpit sredi velike drame

Na Kitajskem ni dobro, če se kdo počuti »nebeškega izbranca«. Še huje je, ko gre za pripadnike celotne generacije, o katerih so zdaj mnogi prepričani, da jim je bila »dodeljena težka usoda«, in to že takrat, ko so se rodili tik pred epidemijo sarsa. Letos bodo najpomembnejši izpit v življenju opravljali takoj po koncu pandemije covida-19.

Upajmo, da bodo o koronavirusu govorili v pretekliku, ko se bo več kot 10 milijonov kitajskih maturantov zbralo na sprejemnem izpitu za vpis na visoke šole, ki ga skrajšano imenujejo gaokao. Samo okoli sedem milijonov jih bo sprejetih na eno od fakultet. Ali bodo sprejeti, bo odvisno od njihovih rezultatov na testih iz kitajskega jezika, matematike, angleškega jezika in izbirne skupine predmetov – fizike, kemije in biologije oziroma političnih ved, zgodovine in zemljepisa.

Teh devet ur v dveh dnevih, kolikor traja gaokao, bo vsakemu od njih začrtalo življenjsko pot. Ker na Kitajskem prevladuje prepričanje, da le fakultetna izobrazba omogoča dostojno, če že ne dobre življenjske ravni, je pritisk na ramenih teh otrok, od katerih bodo mnogi šele zakorakali v polnoletnost, te dni velikanski.



Ko je osrednja vlada konec marca objavila, da bo letos gaokao za mesec dni preložen, predvidoma bo 7. in 8. julija, se maturantom ni odvalil kamen od srca. Že mesece se namreč vsak dan pripravljajo za test, ki pomeni življenje, tako da po deset ali celo 14 ur ne dvignejo glave od knjig ali elektronskih tablic. Nekateri od njih tega stresa ne zdržijo do začetka junija, ko bi sicer opravljali ta izpit, dodatni mesec takšnega izčrpavanja, in to verjetno v veliki vročini, gotovo pomeni, da bodo nekateri od njih pregoreli.

Mnogim se je to že zgodilo, ko so morali zaradi koronavirusa spremljati pouk prek mobilnih telefonov ali računalnikov. Po pisanju kitajskih medijev je najstnica Li poskusila narediti samomor, ko so prekinili pouk v šoli in je ugotovila, da pripravam na gaokao ne bo mogla slediti na edinem mobilnem telefonu, ki ga ima v lasti njena petčlanska družina. Deklica Li živi v vasi Zhangcun v pokrajini Henan. Ker sta njena mama in oče invalida, je bil odhod na fakulteto njeno edino upanje, da se bo rešila iz revščine.

Priče zgodovine

Potem ko je morala deliti mobilni telefon z mlajšo sestro in bratom, ki sta prav tako spremljala pouk prek spleta, ji je bilo jasno, da bo tako težko dosegla zahtevano raven znanja, in odločila se je za najtežji korak. Na srečo so jo rešili. Je pa vprašanje, ali se bo lahko dovolj dobro pripravila na gaokao.

V Wuhanu je bila med karanteno, ki je trajala dva meseca in pol, v družinah z maturanti prav tako kot redna dostava hrane pomembna redna dostava kapljic za oči. Otroci so od jutra do večera zrli v zaslone, da ne bi zamudili niti ene učne ure – redne ali dopolnilne – iz predmetov, ki so obvezni del sprejemnih izpitov. Ker niso smeli na prosto, so imeli tako utrujene oči, da so jih pekle in se jim solzile, umirili so jih šele z umetnimi solzami ali antibiotičnimi kapljicami.



V nekaterih pokrajinah so maturanti z olajšanjem pričakali novico o vrnitvi v šolo. Sicer ne dovolijo, da bi vsi učenci hkrati prišli k pouku, a so tistim v zadnjem razredu višje srednje šole najprej omogočili nadaljevanje priprav na gaokao.

Odkar so leta 1977 obnovili sprejemni izpit za vpis na visoke šole, kar je bila napoved konca velike kulturne revolucije, državne mature s kitajskimi pismenkami niso odpovedali, preložili so jo samo enkrat, in to v času sarsa. Tudi takrat so jo preložili na julij, a je bilo poletje tako vroče, da so jo morali organizirati konec junija.

Takrat je bila generacija »izbrancev nebes« v plenicah. »Zdaj smo sredi velikanske drame,« je povedala maturantka iz kantona Li, ki se je rodila nekaj mesecev prej, preden se je pojavil sars. »Zdaj smo priče zgodovine.«