Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Najbogatejši Libanonec bo že tretjič mandatar vlade

Miljarder Najib Mikati bo skušal reševati državo z vse večjimi gospodarskimi in političnimi težavami.
Veliko Libanoncev novemu manadatarju očita, da je del koruptivnega vladajočega razreda. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
Veliko Libanoncev novemu manadatarju očita, da je del koruptivnega vladajočega razreda. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
STA
26. 7. 2021 | 18:15
26. 7. 2021 | 18:16
2:25
Libanonski predsednik Michel Aoun je danes po posvetovanju s poslanskimi skupinami za novega mandatarja imenoval milijarderja in poslovneža Najiba Mikatija. Bivši premier, ki ga je je podprlo 72 poslancev, mora sedaj oblikovati novo vlado in se spopasti z gospodarsko krizo v državi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mikati je kot libanonski premier služil že dvakrat in sicer leta 2005 in 2011. Za že tretjega mandatarja v zadnjem letu so ga danes podprli večji politični bloki v parlamentu, med njimi tudi proiransko gibanje Hezbolah.

image_alt
Igranje z usodo ranljive države


Nova vlada bo predvidoma sestavljena predvsem iz strokovnjakov, ki se bodo soočili z gospodarsko krizo, najhujšo v državi od konca državljanske vojne leta 1990.

Mikati je po imenovanju dejal, da ne bi sprejel položaja, če ne bi imel potrebnih zagotovil zunanjih sil, s čimer je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP mislil podporo iz tujine. »Nimam čarobne palice in sam ne bom zmogel čudežev,« je dodal in povabil k sodelovanju.

Novi mandatar velja za najbogatejšega Libanonca. Njegovo bogastvo ocenjujejo na 2,7 milijarde dolarjev. Veliko Libanoncev mu očita, da je del koruptivnega vladajočega razreda v državi.

Po libanonski ustavi mora predsednik države opraviti pogovore z različnimi političnimi bloki v parlamentu, preden novega premierja pozove k oblikovanju vlade. Prejšnji mandatar Saad Hariri je odstopil 15. julija, zaradi notranjepolitični sporov. Že pred tem je po siloviti eksploziji v Bejrutu lani avgusta odstopil premier Hassan Diab.

Libanon že dlje pretresa ena najhujših gospodarskih, družbenih in političnih kriz v zgodovini države, ki se kaže v padcu nacionalne valute, hiperinflaciji in obubožanju velikega dela prebivalstva. Krizo sta še zaostrili pandemija covida-19 in katastrofalna eksplozija v bejrutskem pristanišču 4. avgusta, ki je razdejala prestolnico in zahtevala okoli 190 življenj, več kot 6000 ljudi pa je bilo ranjenih.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine