V nadaljevanju preberite:

Novoizvoljeni iranski predsednik Ebrahim Raisi je človek, ki bi ga morala preganjati preteklost. In to z vso silo. V mesecih po koncu iransko-iraške vojne (1988) je bil tedaj komaj osemindvajsetletni mladenič iz Mašhada, ki se je že s petnajstimi leti preselil v versko šolo v Komu, šiitsko klerikalno prestolnico, drugi človek tako imenovanih komitejev smrti. V političnem in varnostnem kaosu, ki je po brutalni vojni vladal v Islamski republiki, je revolucionarna oblast v mesecih, ko se je iztekalo življenje ajatole Homeinija, izvajala množične čistke med političnimi nasprotniki – čistke, ki bi jih bilo mogoče oklicati za povojne poboje.