Nagrada Mahsi Amini in iranskim aktivistkam

Lani ubita aktivistka Mahsa Amini in iransko gibanje za pravice žensk z imenom Ženske, življenje, svoboda so letošnje dobitnice nagrade Saharova, ki jo evropski parlament podeljuje borcem za človekove pravice. Kot je dejala predsednica parlamenta Roberta Metsola, dobro leto po smrti Aminijeve parlament še naprej stoji ob strani tistim, ki se v Iranu bojujejo za enakost, dostojanstvo in svobodo.

Mahsa Amini je po svoji smrti postala simbol boja proti režimu, njena smrt pa je sprožila velike proteste po vsem Iranu, ki so bili krvavo zatrti. Sredi septembra lani je 22-letno Kurdinjo na ulici v Teheranu pridržala moralna policija, ker je naglavno ruto, ki je v islamski republiki na javnih krajih za ženske obvezna, nosila prenizko in s tem menda pohujšljivo razkrivala preveč las. Kmalu po pridržanju so jo prepeljali v bolnišnico, kamor pa naj bi po uradnih poročilih prispela možgansko mrtva, imela je zlomljeno lobanjo, telo je bilo polno modric.

Simbol zatiranja

To je pognalo ljudi na ulice, ženske so zažigale obvezne naglavne rute in si v znak protesta rezale lase ter posnetke objavljale na spletu. Razlegali so se tudi pozivi k družbenim spremembam in političnim reformam. Džina Mahsa Amini je čez noč postala simbol zatiranja, ki ga ženske v Iranu trpijo že desetletja.

Iranska oblast se je na proteste odzvala z brutalnim nasiljem. Ocene o žrtvah so različne, večina nevladnih organizacij je poročala, da je bilo ubitih več kot petsto protestnikov, več tisoč pa pridržanih. Številni, med njimi mnogi mladoletni, so poročali o mučenju in posilstvih med zaslišanji. Oblasti so zaprle tudi več deset novinarjev, med njimi novinarko, ki je prva poročala o smrti Džine Mahse Amini, več kot sto profesorjev, ki so podpirali proteste, pa je izgubilo službo na univerzi.

Mednarodna javnost je tako letos še enkrat opozorila na obupen položaj žensk v Iranu, saj je Nobelova nagrada za mir letos pripadla Narges Mohamadi, iranska aktivistki in novinarki. Mohamadijeva, borka za pravice žensk, pa tudi za politične pravice in ukinitev smrtne kazni, prestaja dvanajstletno zaporno kazen zaradi domnevnega »ogrožanja nacionalne varnosti« in nič ne kaže, da jo bo režim kljub različnim peticijam in pozivom kmalu spustil na prostost.

Nagrado Saharova sicer podeljujejo od leta 1988; prvi jo je prejel Nelson Mandela, lani jo je prejelo kar ukrajinsko ljudstvo kot priznanje njihovi borbi za »svobodo, demokracijo in vladavino prava«. Dobitniki nagrade, poimenovane po ruskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, prejmejo tudi petdeset tisoč evrov.