Nadaljevanje zgodbe o »aneksiji« Krima

Rusiji grozijo nove sankcije, ker je poleg nekdanjega ukrajinskega polotoka zavzela tudi Azovsko morje, ki ga obdaja. Ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku je Moskva s tem pomorskim spopadom morda celo omogočila, da se še ne bo tako hitro poslovil od položaja. 

Spopad v nedeljo ni bil tako oster kakor besedna vojna, ki mu je sledila. Trije ukrajinski mornarji so bili ranjeni, a ne hudo, so sporočili z ruske strani, kjer so menda poskrbeli za njihovo zdravje. Tri ukrajinske ladje, ki so v nedeljo vplule v vode, ki jih ima Rusija po »vrnitvi« Krima v nekdanjo domovino za svoje teritorialne, so ladje obmejne službe ruske obveščevalne službe FSB, ki skrbi tudi za obmejni nadzor, zasegle. Ker se Ukrajinci tudi po tem, ko jih je ena od ruskih ladij dobesedno povozila, niso hoteli prostovoljno predati, so jih ustavili šele z opozorilnim streljanjem, v katerem so ranili ukrajinske vojake.



V Ukrajini so zaradi te nove ruske agresije uvedli vojne razmere, ruski FSB je obtožil Kijev, da je namerno izzval provokacije, v dumi so ukrajinskega predsednika Petra Porošenka razglasili za »vojnega predsednika«, voditelj Krima Sergej Aksjonov pa je ugotovil, da je to Kijev naredil po naročilu »zahodnih gospodarjev«. V ruskih medijih so se včeraj pojavili naslovi, da so se »v konflikt vključile tudi ZDA«, ki so zjutraj iz vojaškega oporišča na Kreti nad prizorišče dogajanja poslale svoje vohunsko letalo Boeing RC-135V.

Pirova zmaga Moskve

Kakor se za »vojno stanje« spodobi, so iz obeh prestolnic prihajale različne informacije. V Kijevu so zatrdili, da so rusko stran obvestili o plovbi svojih ladij, ki ne bi bila prva, odkar so Rusi postavili most med svojo matico in na novo pridobljenim polotokom Krim. V Moskvi to odločno zanikajo. A tudi če Ukrajinci ne bi nič povedali, jim po njihovem (pa tudi mednarodnem) mnenju tega ne bi bilo treba, ker vodovje okoli Krima, ki si ga je pred dobrimi štirimi leti (ponovno) prisvojila Rusija, dojemajo za rusko zgolj v Moskvi, kakor je včeraj razmišljal sodelavec moskovskega centra Carnegie Vladimir Solovjov.

Po njegovih besedah je v morski bitki seveda zmagal močnejši, in to je Rusija. A ta zmaga je menda pirova. Rusija je sicer dobila trofeje, tri nasprotnikove vojne ladje, a simbolno je ona poraženka, je zapisal Solovjov. »Ukrajinska stran je izpadla kot tista, ki je bila napadena, ruska pa kot tista, ki je bila nesorazmerno agresivna,« je ugotovil ruski analitik. Posledice bodo po njegovem mnenju negativne zlasti za Moskvo: Krim se je vrnil med prve novice dneva, Evropska unija pa bo zaradi te krize prisiljena uvesti nove sankcije proti Rusiji.



Evropski parlament je namreč pred dobrim mesecem sprejel posebno resolucijo, v kateri je obsodil pretiran in neutemeljen nadzor nad plovbo po Kerški ožini, ki da ga je Rusija uvedla po tem, ko je zgradila Krimski most. Po podatkih evropskih poslancev, ki so jih dobili od Ukrajine, je od konca septembra moralo skozi ta postopek več kot 200 ladij, od katerih je bilo 120 registriranih v Uniji, »medtem ko ladje, ki so plule pod rusko zastavo, niso bile pod tem nadzorom«. Evropska »zunanja ministrica« Federica Mogherini je pred dobrim tednom izjavila, da Bruselj zaradi tega »v prihodnjih tednih ali mesecih« pripravlja ustrezne ukrepe proti Rusiji.

Že sama resolucija je bila zmaga za Kijev, ki je začel ta konflikt z Moskvo konec marca, ko so ukrajinske oblasti v Azovskem morju zasegle ribiško ladjo Nord in njeno posadko, ker je bila ladja registrirana na Krimu, ribiči pa so imeli pri sebi ruske potne liste, izdane v mestu Kerč, ki je za Kijev še vedno ukrajinski. Šele po tem incidentu so ruske obmejne službe poostrile nadzor nad plovbo po tej ožini, ukrepe pa so uvedli tudi zaradi številnih groženj iz Ukrajine, da bodo pognali v zrak Krimski most.

Namerna provokacija?

Zato zdaj ne le v Moskvi govorijo, da je Ukrajina nalašč izzvala ta incident, ker je hotela pripomoči k čimprejšnjim novim evropskim sankcijam proti svoji veliki vzhodni sovražnici. Hkrati se je po mnenju Solovjova Rusija ulovila v past ukrajinskega predsednika. Tega prihodnje leto čakajo volitve, javnomnenjske raziskave pa mu trenutno kažejo, da se bo moral posloviti od predsedniškega položaja. Zaradi uvedbe vojnih razmer lahko odpovejo tudi volitve, Porošenko pa bo ostal na oblasti.

Zato je analitik cinično dodal, da imajo v Moskvi prav, ko trdijo, da so zadnji dogodki povezani s predvolilnim bojem v Ukrajini. A po njegovem mnenju so z zadnjo pomorsko zmago svojemu sovražniku pa tudi med ukrajinskim prebivalstvom čedalje manj priljubljenemu Porošenku zgolj pomagali, da se še ne bo tako hitro poslovil od predsedniškega položaja.