Na Kitajskem ogrožena jesenska žetev

Jesensko žetev na Kitajskem, kjer so zabeležili najbolj vroče poletje v zgodovini, močno ogrožajo visoke temperature in suša, opozarjajo kitajske oblasti in pozivajo k ukrepom za zaščito pridelka. Če bi prišlo do večjega upada pridelka, bi to dodatno negativno vplivalo na svetovno dobavno prehransko verigo.

Drugo največje gospodarstvo na svetu so letošnje poletje prizadele rekordne temperature, suša in poplave. Posebej slabo jo je odnesel jug države, kjer so visoke temperature trajale najdlje, odkar so pred 60 leti začeli izvajati meritve, in kjer je bilo dežja bore malo, je objavilo kitajsko kmetijsko ministrstvo.

V Pekingu so zato v torek pozvali k varčevanju »z vsako enoto vode«, da se zaščiti pridelek. »Hiter razvoj suše, povezane z visokimi temperaturami in toplotno škodo, je resno ogrozil pridelavo jesenskih pridelkov,« so zapisali v izjavi.

Kitajska proizvede več kot 95 odstotkov riža, pšenice in koruze, ki jih porabi, zmanjšan pridelek pa bi za najbolj poseljeno državo pomenil povečane potrebe po uvozu živil. To bi vneslo dodaten pritisk na svetovno dobavno prehransko verigo, ki je v težavah že zaradi konflikta v Ukrajini.

Temperature nad 45 stopinjami Celzija so mnoge kitajske province prisilile k omejevanju porabe električne energije. FOTO: Aly Song/Reuters

Temperature nad 45 stopinjami Celzija so mnoge kitajske province prisilile k omejevanju porabe električne energije. Poraba je namreč v mestih velika, posebej zaradi klimatskih naprav. Velemesta, kot sta Šanghaj in Chongqing, so ugasnila zunanjo dekorativno osvetljavo.

V provinci Sečuan medtem zaradi znižanja ravni vode v ključnih hidroelektrarnah, kar je prepolovilo proizvodnjo elektrike, posledice poleg 81 milijonov prebivalcev trpi tudi industrija. V veljavi so namreč omejitve porabe energije. V Sečuanu električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah, običajno zaleže za 82 odstotkov vse potrebne energije.

V centralni provinci Hubei je raven izjemno pomembne kitajske reke Jangce, sicer tretje največje na svetu, upadla na najnižjo raven po letu 1865, odkar izvajajo meritve. Pretok vode v glavnem delu reke je približno 50 odstotkov manjši od povprečja v zadnjih petih letih, je že prejšnji teden poročal državni medij China News Service.

Kitajska se je zaradi nastalih razmer znova bolj naslonila na premog, 67 termoelektrarn v Sečuanu denimo deluje s 150-odstotno zmogljivostjo, danes poročajo kitajski mediji.

FOTO: Aly Song/Reuters

Ker je ta država največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu, so njeni koraki za zmanjšanje porabe fosilnih goriv ključnega pomena za spopad z globalnim segrevanjem. Država dve tretjini energije še vedno proizvede v termoelektrarnah, delež hidroelektrarn je 15,7-odstoten.

Vremenska napoved medtem kaže na vztrajanje visokih temperatur, zato ponekod divjajo tudi požari. V ponedeljek je bilo z območja Chongqinga, kjer je zagorelo na več koncih, evakuiranih 1500 ljudi, piše kitajska državna tiskovna agencija Xinhua. Kitajska je doslej zabeležila tri druge primere ekstremne vročine v tem stoletju: v letih 2003, 2013 in 2017. Časovni razmak med njimi je vse krajši, opozarja stroka.