Neomejen dostop | že od 9,99€
Islandski opozicijski socialdemokrati so na sobotnih predčasnih volitvah, ki so sledile oktobrskemu razpadu koalicijske vlade, osvojili največ glasov in močno prehiteli vladajočo Stranko neodvisnosti premierja Bjarnija Benediktssona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po zaključenem štetju glasovnic je Socialdemokratsko zavezništvo pod vodstvom Kristrun Frostadottir prejelo 20,8 odstotka glasov, Stranka neodvisnosti pa je pristala na drugem mestu z 19,4 odstotka, je danes poročala islandska javna radiotelevizija RUV. Tretje mesto je zasedla Liberalna reformna stranka s 15,8 odstotka glasov.
Socialdemokratsko zavezništvo si je zagotovilo 15 sedežev v 63-članskem parlamentu in več kot podvojilo svojo podporo v primerjavi z zadnjimi volitvami leta 2021, ko je dobilo 9,9 odstotka glasov. Islandija bo tako najverjetneje dobila novo vlado pod vodstvom socialdemokratov, ki so bili doslej v opoziciji.
»Izjemno sem ponosna na vse delo, ki smo ga opravili. Očitno je, da si ljudje želijo sprememb v politični krajini,« je po poročanju AFP dejala Frostadottir.
Predčasne volitve so sledile razpadu vladne koalicije sredi oktobra, potem ko je med tremi koalicijskimi strankami prišlo do razhajanj na več področjih, od zunanje in azilne politike do energije. Ključno vlogo naj bi odigrala nesoglasja glede migracij.
lslandija se je trudila obvladovati naraščajoče število prosilcev za azil, saj je v zadnjih treh letih število beguncev preseglo 4.000 letno, kar je bistveno več kot prejšnje povprečje manj kot 1.000. Kljub temu vprašanje imigracije ni bilo med ključnimi skrbmi volivcev. Po raziskavi Gallup je le 32 odstotkov anketirancev imigracijo navedlo kot pomembno vprašanje, medtem ko so zdravstvo, gospodarstvo in stanovanjska problematika ostali glavni predvolilni poudarki.
Kristrun Frostadottir (rojena 12. maja 1988) je islandska političarka in ekonomistka, trenutno vodja Socialdemokratske zveze. Na parlamentarnih volitvah leta 2021 je bila izvoljena v Althing. Kristrun se je rodila v Reykjavíku. Njen oče Frosti Fífill Jóhannsson je etnograf, mati Steinunn Guðný H. Jónsdóttir pa zdravnica. Maturirala je na Gimnaziji v Reykjavíku, diplomirala na Univerzi Islandije, magistrirala iz mednarodnih študij na Univerzi Yale in iz ekonomije na Univerzi v Bostonu.
Delala je kot novinarka za poslovni časopis Viðskiptablaðið ter v analitičnem oddelku banke Arion. Bila je strokovnjakinja pri Morgan Stanleyju, sprva v New Yorku in nato v Londonu. Leta 2017 je postala glavna ekonomistka islandske gospodarske zbornice, leta 2018 pa glavna ekonomistka banke Kvika, kjer je ostala do leta 2021. Takrat se je odločila kandidirati na listi Socialdemokratske zveze v volilni enoti Reykjavík Jug. Na parlamentarnih volitvah leta 2021 je bila izvoljena v islandski parlament kot članica Socialdemokratske zveze. Leta 2022 je brez protikandidatov postala vodja Socialdemokratske zveze.
Socialdemokratska zveza je svoj uspeh zgradila na obljubi sprememb. Pod vodstvom Kristrun Frostadottir so volivcem ponudili jasne rešitve za težave, s katerimi se sooča država, vključno z dostopnejšim zdravstvom, izboljšanjem gospodarstva in reševanjem stanovanjske krize. Kristrun je v svoji kampanji poudarjala tudi potrebo po dolgoročnem načrtovanju in vključevanju prihodnjih generacij v odločanje, kar je pri volivcih očitno zbudilo zaupanje.
Od zadnjih volitev leta 2021 so vlado na Islandiji sestavljali konservativna Stranka neodvisnosti, desnosredinska Napredna stranka in Levo-zeleno gibanje. Slednji dve sta na predčasnih volitvah v soboto prav tako izgubili velik del podpore - Napredna stranka je prejela zgolj 7,8 odstotka glasov, kar je skoraj deset odstotnih točk manj kot leta 2021, Levo-zeleno gibanje pa je z le 2,3 odstotka podpore ostalo pod petodstotnim parlamentarnim pragom.
Kot možna koalicijska partnerja po volitvah se izrisujeta Socialdemokratsko zavezništvo in Liberalna reformna stranka, ki vodita sorodno politiko. O povolilnih koalicijah je sicer glede na navedbe analitikov težko ugibati, saj da je glede tega na Islandiji vedno odprtih več možnosti.
Islandija je prvič po letu 1980 letos dobila tudi predsednico. To mesto je zasedla Halla Tómasdóttir, finančnica, podjetnica in feministka, ki je znana po soustanovitvi investicijskega sklada z Björk v času finančne krize leta 2008 ter po TED-predavanju o vključevanju feminističnih vrednot v finance.
Na junijskih volitvah je prejela 34 % glasov in premagala več kandidatov, vključno s Katrín Jakobsdóttir, ki je opustila mesto premierke, da bi kandidirala. Na čelu države je zamenjala Guðnija Th. Jóhannessona, ki se je po osmih letih umaknil.
Halla je bila vodja neprofitne organizacije The B Team, ki jo je ustanovil Richard Branson, in nekdanja vodja islandske gospodarske zbornice. Za predsednico je kandidirala že pred osmimi leti. Tokrat je svojo kampanjo usmerila na teme, kot so umetna inteligenca, turizem in učinki družbenih medijev na duševno zdravje. Po zmagi je dejala, da so ljudje volili s srcem, in poudarila pomembnost generacijske enakopravnosti. Njena vizija je ustvariti boljše možnosti za prihodnje generacije.
Halla Tómasdóttir bo sedma predsednica ali predsednik od ustanovitve Islandije leta 1944. Islandija je prva na svetu imela demokratično izvoljeno predsednico, Vigdís Finnbogadóttir. Čeprav gre za protokolarno funkcijo, ima predsedniško mesto na Islandiji veliko simbolno moč.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji