Poziv premierki, da prepreči izdajo dovoljenja enemu zadnjih kitolovcev v Evropi

Islandec Kristján Loftsson je star 80 let in je zadnji svoje vrste: zadnji lovec na brazdaste kite v Evropi, ki pa se – ironično – prav tako kot velikanski morski sesalci bori za preživetje in se pri tem očitno ne vznemirja zaradi kontroverznosti svojega početja. Prav kitolov je spravil to pomembno živalsko vrsto na rob preživetja. Tudi brazdasti kiti, drugi največji sesalci na svetu, so na rdečem seznamu ogroženih vrst, ki jim grozi izumrtje. Njihovo število se je zlagoma začelo povečevati, ko so od 70. let prejšnjega stoletja v številnih državah začeli prepovedovati lov na kite, do danes je to postalo tudi družbeno nesprejemljivo početje.

Nekaj dolarjev globe ali 15 let ječe

Loftsson tako že več kot pet desetletij trmasto plava proti toku, pa naj gre za javno mnenje, nacionalne predpise ali skoraj popolno mednarodno soglasje, da je kitolov treba prepovedati, je poročal Guardian. »Ko me primerjajo s kapitanom Ahabom v Moby Dicku, mi je to v čast,« se je navezal na epsko zgodbo iz 19. stoletja. Solastnik podjetja Hvalur se je začel s kitolovom ukvarjati pri 13 letih na očetovi ladji, po njegovi smrti jo je tudi prevzel. Družinsko podjetje zdaj vodita skupaj s sestro.

Hvalur je pred časom zaprosil za dovoljenje za lov na kite za nedoločen čas. Država mu je na začetku leta res dala zeleno luč za eno leto, čeprav se je zdelo, da je bila ta praksa od lanske začasne prepovedi prekinjena. Islandija je namreč poleg Japonske in Norveške ena redkih držav na svetu, ki ne spoštuje prepovedi Mednarodne komisije za lov na kite za komercialne namene.

Zadnje upanje okoljevarstvenkov je islandska premierka. FOTO: Thomas Traasdahl/ Reuters

Koalicija naravovarstvenikov in skupin za dobro počutje živali zdaj islandsko predsednico Hallo Tómasdóttir poziva, da posreduje in prepreči, da bi predsednik začasne vlade tik pred volitvami konec meseca zadnjemu kitolovcu v Evropi izdal dovoljenje. Kot opozarjajo predstavniki ustanov, med katerimi so OceanCare, organizacija za varstvo kitov in delfinov Orca, fundacija Captain Paul Watson in Agencija za okoljske preiskave, je bila že odločitev za kitolov v tem prehodnem obdobju v nasprotju z duhom demokratičnega vodenja, še zlasti ker javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Islandcev nasprotuje kitolovu.

Predsednik začasne vlade in stranke Neodvisnost Bjarni Benediktsson je pred dvema tednoma v intervjuju napovedal, da bo prošnjo podjetja Hvalur preučil Jón Gunarsson, ki ga je imenoval za svojega predstavnika na ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in ribištvo. Na vprašanje, ali bo dovoljenje za kitolov izdano, je Benediktsson odgovoril, da se to lahko zgodi. Prav Gunarsson, prav tako poslanec stranke Neodvisnost, je bil eden od najbolj glasnih kritikov začasne prepovedi kitolova, ki jo je lani uveljavila takratna ministrica za ribištvo Svandís Svavarsdóttir iz levo-zelenega gibanja. Parlamentarni ombudsman je po poročanju Guardiana prepoved pozneje razglasil za nezakonito.