Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Na Antarktiki se vžigajo spletke, pohlep in sovražnost

V ozadju svetovnih napetosti se skriva nov boj za Antarktiko, ki se krepi zaradi vnovičnega geopolitičnega rivalstva med velikimi silami.
Na Antarktiki ne bodo več imeli miru niti cesarski pingvini. Foto Matt Curnock/AFP
Na Antarktiki ne bodo več imeli miru niti cesarski pingvini. Foto Matt Curnock/AFP
11. 11. 2024 | 06:00
12:30

V nadaljevanju preberite:

V ozadju svetovnih napetosti se skriva nov boj za Antarktiko, ki se krepi zaradi vnovičnega geopolitičnega rivalstva med velikimi silami, podnebnih sprememb in tekme za izkoriščanje njenih virov. Dosedanji in novi akterji na Antarktiki gradijo in širijo svoja oporišča, pri tem pa je najhitrejša Kitajska. Čeprav je pogodbo podpisala šele leta 1983, je v zadnjem desetletju podvojila število raziskovalnih postaj, v začetku tega leta pa je odprla že peto postajo, ki je opremljena s civilno-vojaškimi satelitskimi nadzornimi napravami.

Tudi druge države so postale odločnejše. Rusija je okrepila svoje naložbe. Indija bo novembra pripravila oceno načrtov za tretjo raziskovalno postajo. Savdska Arabija se je klubu podpisnic pogodbe pridružila maja. Iran namerava odpreti prvo postajo, pri čemer se sklicuje na »lastninske pravice«, čeprav ni podpisnik pogodbe. Države podpisnice lahko zakonito gradijo oporišča, kar pa se v njih dogaja, utegne kršiti določbe pogodbe, ki prepoveduje vojaške dejavnosti in črpanje virov.

Čeprav nobena država odkrito ne krši prepovedi »kakršnihkoli ukrepov vojaške narave, kot je ustanavljanje vojaških oporišč in utrdb«, se zdi, da jih več izkorišča luknjo v zakonu, ki državam omogoča, da pripadnike oboroženih sil in njihovo opremo uporabljajo za raziskave in »vse druge miroljubne namene«. To jim daje dovolj manevrskega prostora za karkoli. Po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva želi Kitajska z uporabo tehnologij in večnamenskih objektov izboljšati zmogljivost Ljudske osvobodilne vojske. Tak primer je gradnja postaj za satelitski navigacijski sistem Beidou, ki lahko pripomore k natančnejšemu kartografiranju vremena in izdelavo izstrelkov. ZDA se ne smejo pritoževati, saj so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prve postavile antarktične postaje za svoj navigacijski sistem GPS. Celotna analiza na voljo v članku.

© The Economist 2024. Vse pravice pridržane. Prepovedana je distribucija, kopiranje in spreminjanje besedila. The Economist ne prevzema odgovornosti za natančnost ali kakovost prevoda.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine