Neomejen dostop | že od 9,99€
V Tihem oceanu ob arhipelagu, ki uradno nosi ime kraljestvo Tonga, je v petek izbruhnil vulkan Hunga Tonga Hunga Ha'apai. Cunami, ki je sledil, je v soboto razdejal prestolnico otoške države, v oddaljenem Peruju pa zahteval dve življenji. Sunke so zaznali tudi naši seizmologi.
Država Tonga se razteza na okoli 700.000 kvadratnih kilometrov površine južnega Tihega oceana in je na severu obkrožena z otoškimi državami Samoa, Fidži, republika Vanuatu in francoska Nova Kaledonija. Sestavlja jo 169 manjših otokov, od katerih je poseljena le petina. Danes ima kraljevina komaj nekaj več kot 100.000 prebivalcev, arhipelag so prvi naseljenci poselili pred približno 2500 leti. Svojčas je absolutistična monarhija širila ekonomsko, etnično in kulturno hegemonijo po Tihem oceanu, dokler leta 1616 otokov niso odkrili Evropejci. Ko jih je 150 let pozneje obiskal James Cook, je arhipelag poimenoval Prijateljsko otočje, čeprav legenda pravi, da so ga domorodci poskusili ubiti, a se niso mogli dogovoriti, kako, zato je odnesel celo kožo.
Vulkansko območje je bilo zadnjih osem let sorazmerno mirno, decembra lani pa se je vulkan Hunga Tonga zbudil. Ena od večjih erupcij se je zgodila v soboto, 15. januarja, ko je nebo nad otočjem prekril gromozanski oblak, ki je bil dobro viden tudi na satelitskih posnetkih.
Oblak dima, plinov in vulkanskega prahu se je dvignil 20 kilometrov nad morje in dve uri pred sončnim zahodom pomračil nebo nad otočjem, tresljaji so poškodovali podvodno električno napeljavo in prebivalcem za nekaj časa onemogočili komunikacijo s svetom. Cunami je zalil prestolnico Nuku'alofa, ki leži zgolj 65 kilometrov od vulkana, in poplavil tamkajšnjo infrastrukturo, vključno s kraljevo palačo, na obalo pa naplavil ladje in velike skale. Oblasti so posvarile prebivalce Tonge, naj rezervoarje s pitno vodo zaščitijo pred pepelom, ki prekriva mesto in je nasitil zrak ter onemogočil prelete letal, ki bi ocenila škodo na otočju. Prva letala naj bi z Nove Zelandije nad Tongo poletela danes.
Merilniki so tudi v Sloveniji zaznali nenadne spremembe nihanja zračnega tlaka približno 16 ur po izbruhu vulkana. Na Arsu so za STA pojasnili, da je nihaj zračnega tlaka posledica gravitacijskih valov, ki so skozi ozračje potovali s hitrostjo okoli 1100 kilometrov na uro. Po prvem valu, ki so ga vremenske postaje zaznale v soboto zvečer, nas je danes okoli 2. ure zjutraj dosegel še drugi val, je na facebooku navedel Arso.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji