V nadaljevanju preberite:

»Hotel sem priti sem in enkrat v življenju videti delujoči vulkan,« mi je pred cerkvijo povedal Ronald Berger iz nemškega Kassla, ki je s soprogo s hitro ladjo s Tenerifov prišel na enodnevni obisk La Palme. Zgolj in samo zaradi vulkana. »Morje na poti sem je bilo zelo razburkano. Pol potnikov na ladji je bruhalo. Tu pa bruha vulkan,« se je zarežal Ronald. Svojo ladijsko vrečko za bruhanje je po lastnih besedah uporabil za pametnejše namene. Vanjo je z bližnjega asfaltnega nogometnega igrišča, ki ga je povsem zasul gost črn vulkanski prah, z osebno izkaznico napraskal nekaj sto gramov »materiala iz podzemlja«. Kajti dosti časa za opazovanje vulkana, ki je ta dan proti nižje ležečim krajem iz novih dveh kraterjev poslal še posebno veliko lave, ni imel. Izpred parkiranega avtobusa je turistična vodnica svojim potnikom precej grobo sporočala, da se morajo vrniti. Čakala jih je ladja.