Moldavci za las podprli približevanje EU

Moldavci so v nedeljo z izjemno majhno večino podprli približevanje EU – za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je po skoraj vseh preštetih glasovih glasovalo 50,4 odstotka volivcev. Predsednica Maia Sandu, ki se bo za nov mandat morala potegovati v drugem krogu, je za tako tesen izid okrivila vmešavanje Rusije, ta očitke zanika.

Glede na zadnje objavljene rezultate osrednje volilne komisije je po 99,5 odstotka preštetih glasov za vpis članstva v EU kot cilja v ustavo glasovalo 50,4 odstotka volivcev, proti pa 49,6 odstotka. Vsega skupaj gre za razliko približno 12.000 glasov.

Proevropska predsednica Maia Sandu je v prvem krogu prejela največ glasov. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Rezultat je presenetljiv, saj naj bi bil glede na ankete pred glasovanjem uspeh referendumskega vprašanja zagotovljen. Ob postopnem kapljanju izidov je sprva celo kazalo, da bodo Moldavci približevanje EU v državi z 2,6 milijona prebivalcev, ki meji na Romunijo in Ukrajino, zavrnili.

Proevropska predsednica Maia Sandu je ponoči, ko je še kazalo na neuspeh referenduma, navedla obtožbe tujega vmešavanja prek kriminalnih skupin. Kot trdi predsednica, obstajajo dokazi o 300.000 kupljenih glasovih, več deset milijonov evrov pa je bilo po njenih besedah porabljenih za laži in propagando.

Pri tem ni neposredno omenila nobene države, so se pa že pred volitvami pojavljala svarila pred vmešavanjem Rusije. Ta je danes pozvala Sandujevo, naj za to predstavi konkretne dokaze. »To so resne obtožbe. Če zaradi nekih kriminalnih skupin ni prejela glasov, mora predstaviti dokaze,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Protest proti približevanju EU in Maii Sandu FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Obenem je izrazil prepričanje, da so se na volitvah dogajale nepravilnosti, češ da veliko podatkov poraja vprašanja. »Priča smo povečanju števila glasov za Sandujevo in usmeritev proti Evropski uniji, ki ga je težko pojasniti,« je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Sočasno z referendumom so namreč potekale predsedniške volitve, na katerih je Maii Sandu sicer uspelo zmagati z 42 odstotki glasov. Za vnovičen mandat se bo morala v drugem krogu 3. novembra pomeriti z nekdanjim tožilcem Alexandrom Stoianoglom, ki ga podpirajo proruski socialisti in je osvojil podporo 26 odstotkov volivcev, kar je več od pričakovanega.

Kišinjev je junija začel pristopna pogajanja z EU, obenem pa ima Rusija v Moldaviji, eni najrevnejših držav v Evropi, tradicionalno velik vpliv.

Bruselj: Glasovanje v Moldaviji tarča ruskega vmešavanja brez primere

Glasovanje na nedeljskih predsedniških volitvah in referendumu o približevanju EU v Moldaviji je bilo po navedbah Bruslja tarča ruskega vmešavanja in ustrahovanja brez primere. Tuje vmešavanje je za tesen rezultat na referendumu, na katerem so volivci podprli približevanje Uniji, okrivila že moldavska predsednica Maia Sandu.

»Ugotavljamo, da je bilo glasovanje tarča vmešavanja in ustrahovanja, ki so si ga privoščili Rusija in njeni posredniki, katerih cilj je bilo destabilizirati demokratične procese v Moldaviji,« je danes o nedeljskih predsedniških volitvah in referendumu o približevanju EU v Moldaviji povedal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.

Poudaril je, da se tuje vmešavanje in manipuliranje z informacijami nista dogajali samo nekaj dni pred glasovanjem, ampak takšni poskusi trajajo že dlje časa.

Med primeri je tiskovni predstavnik Josepa Borrella in evropske komisije navedel najnovejše obtožbe o kupovanju glasov, o katerih je govorila tudi moldavska predsednica, in obsežno rusko propagando v Moldaviji. Vir informacij o vmešavanju so moldavske oblasti, pa tudi misija EU in diplomatska predstavništva držav članic v Moldaviji, je povedal Stano. »Imamo informacije iz prve roke,« je dodal.

Glede učinkovitosti podpore EU Kišinjevu v boju proti dezinformacijam je poudaril, da se rusko vmešavanje včasih zdi uspešno, ker Moskva pri tem ne upošteva nobenih pravil, Unija pa jih.