»Milijonska armada ljudi« je v začaranem dolžniškem krogu

Zvezda hrvaških evropskih volitev Mislav Kolakušić se je prebil v evropski parlament tudi po zaslugi volivcev, ki so ujeti v začarani krog dolgov. Čeprav problem pesti skoraj četrtino prebivalstva, največje stranke iz njega ne kujejo političnega kapitala. Po oceni poznavalcev jim je pomembnejša korist družbene elite.

Po zadnjih statističnih podatkih državne finančne agencije (Fina) ima kar okoli 270.000 hrvaških državljanov blokirane bančne račune. Če jim prištejemo najožje družinske člane, gre za milijonsko armado ljudi, ki se preživlja z delom na črno, nizkimi pokojninami, socialnimi transferji in finančnimi injekcijami sorodnikov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Ljudje se vse bolj množično izseljujejo iz Hrvaške tudi zaradi poplačila dolgov.

Nemoč blokiranih državljanov

Gre predvsem za ljudi, ki redno ne odplačujejo obrokov za kredite ali ne plačujejo komunalnih stroškov in televizijske naročnine. Banke njihove dolgove predajajo agencijam za izterjavo dolgov, ki dvigujejo obresti do neba. Poslužujejo se tudi »fantomskih računov«, ki se pojavijo po več letih, čeprav so že zastarali. To izvršiteljev ne ustavi, če se prizadeti ne zatečejo pravočasno v sodno varstvo. Ker gre v številnih primerih za težko zaposljive ljudi, so njihova prizadevanja, da bi se rešili dolgov, obsojena na neuspeh.

Slika je še veliko bolj porazna, če upoštevamo ljudi, ki naj bi jim država odpisala dolgove, vendar se je izkazalo, da je Fina večini le začasno preložila njihovo poplačilo. Na Hrvaškem so namreč odpisali dolgove le fizičnim osebam, ki so dolgovale državi in njenim podjetjem do največ 1350 evrov. Dolgove so tako v celoti odpisali le nekaj več kot 50.000 dolžnikom. Večina zasebnih podjetij, občin in bank se ni priključila akciji.

»Blokirani državljani«, ki jih je bilo po podatkih Fine lani še 330.000, niso le posledica dolge gospodarske krize, temveč tudi podpore protekcionizmu bank na škodo njihovih komitentov. Svoj delež sta prispevala tudi odvetniški in notarski lobi, ki sta dosegla, da mora vse stroške izvršbe plačati dolžnik. Statistični podatki še kažejo, da so hrvaški državljani za glavnice in obresti dolžni 3,2 milijarde evrov.

Politična nezrelost družbe

Na Hrvaškem so zakon o izvršbi spremenili že 25-krat, tako da je postal najpogosteje spremenjeni zakon v njeni zgodovini. Ker stroški izvršbe povprečno trikratno presegajo dolgove, je svoje prihodke znatno povečala tudi Fina. Po njenih podatkih se število dolžnikov v zadnjih letih zmanjšuje tudi zato, ker so začeli številni državljani, ki so se izselili, plačevati dolgove v domovini.

Dolgovi seveda niso edini razlog, da se ljudje vse bolj množično izseljujejo iz Hrvaške. Bivša zunanja ministrica in poslanka v saboru Vesna Pusić se sklicuje na raziskave, ki kažejo, da je le 30 odstotkov ljudi zapustilo državo zaradi boljših plač in delovnih mest, 70 odstotkov pa zaradi nedelovanja države, nepotizma, klientelizma, zaposlovanja po zvezah, neučinkovitosti pravosodja in nespoštovanja zakonov.

Rešitev eksistenčnih problemov velikega števila ljudi ne ustreza tistim družbenim akterjem, ki iz njihove nesreče ustvarjajo dobiček. Analitiki vidijo vzrok za ohranjanje družbene neenakosti v politični nezrelosti družbe, kajti na volitvah zmagujejo vedno iste politične elite. Čeprav ne uporabijo pridobljene politične moči, da bi izkoreninile ta pereči problem, kar bi jim na dolgi rok prineslo nove politične točke, jih volivci doslej še niso kaznovali. Preboj so morda nakazale evropske volitve, čeprav je populistična stranka Živi zid, ki je prav tako nagovarjala »blokirane državljane«, vse bliže razpadu.