Balkanci se zadolžujejo za preživetje

Balkanci se vse pogosteje zadolžujejo za nakup hrane in zdravil, plačilo položnic za ogrevanje in elektriko ali za pogrebe in poroke družinskih članov. Čeprav je zaradi izseljevanja vse manj prebivalcev, v vseh državah v regiji rastejo dolgovi ljudi, ki tudi tako krpajo nizke družinske proračune.

Na vprašanje, kako lahko ljudje preživijo s sto ali nekaj sto evrov na mesec, je na voljo več odgovorov. Splošno znano je, da se mnogi zatekajo v nezakonite posle, ki jih oblasti v balkanskih državicah bolj ali manj tolerirajo, da ljudje ne bi preveč drezali v kriminalno in koruptivno dejavnost političnih elit. Vedno več je tudi ljudi, ki se izmikajo plačevanju življenjskih stroškov ali pa skušajo preživeti z najemanjem kreditov.

"Priljubljenost" nenamenskih kreditov

Po podatkih Centralne banke Črne gore so poslovne banke v prvem četrtletju kreditirale fizične osebe z 1,31 milijarde evrov. V strukturi posojil prevladujejo gotovinski nenamenski krediti, ki jih je bilo več kot polovico vseh posojil, sledijo pa namenski in hipotekarni krediti. Med namenskimi krediti prevladujejo stanovanjska posojila, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so se nenamenski, namenski in hipotekarni krediti povečali za 32 odstotkov.

Da je daleč največje povpraševanje po gotovinskih nenamenskih kreditih, je potrdilo tudi črnogorsko združenje bank, ki je izpostavilo, da trg in banke niso občutljivi za socialne razmere, ki silijo ljudi v zadolževanje. Gre za kredite, ki so po definiciji manj tvegani, zaradi večje razpršenosti in višje obrestne mere. Kot primer dobre prakse je še izpostavilo državni projekt 1000+. Gre za državno subvencioniranje obrestnih mer, ki je namenjeno predvsem mladim zakonskim parom.

Narodna banka Srbije (NBS) navaja, da so prebivalci in podjetniki v prvem četrtletju najeli za okoli 8,6 milijarde evrov posojil, kar predstavlja 20 odstotkov BDP. V strukturi kreditov prevladujejo gotovinska in stanovanjska posojila. Delež kreditov prebivalstva dosega v skupnem bančnem portfelju že 46 odstotkov. Po oceni NBS zadolževanje prebivalstva ne predstavlja tveganja za finančno stabilnost, čeprav je v zadnjih desetih letih poraslo za dva in pol krat.

Rast zadolževanja Bosancev in Hrvatov

Po podatkih Centralne banke BiH so poslovne banke v prvem četrtletju namenile za kreditiranje prebivalstva 4,8 milijarde evrov kreditnih sredstev, kar je skoraj polovica vseh posojil na domačem trgu. Povprečna zadolženost na prebivalca BiH znaša 1.372 evrov, v zadnjih petih letih pa se je povečala za 300 evrov na prebivalca. V tem obdobju se je zmanjšalo število kratkoročnih kreditov. Konec lanskega leta so bili prebivalci zadolženi za 383,8 milijona evrov, kar je za 13,6 odstotka več kot leto poprej. V prvem trimesečju je bilo v strukturi kreditov 75,7 odstotka nenamenskih potrošniških in 18,8 ostotka stanovanjskih posojil. V BiH se ljudje veliko zadolžujejo tudi pri nebančnih finančnih institucijah, kjer je njihova zadolženost porasla za 23,9 odstotka.

V regiji je najbolj zadolžena Hrvaška, usodi države pa sledi tudi njeno prebivalstvo. Po podatkih Narodne banke Hrvaške je v prvem tromesečju skupna zadolženost znašala 34,17 milijarde evrov. V nasprotju z drugimi državami v regiji gre predvsem za rast povprečne kreditne sposobnosti prebivalstva in predvidljivih nizkih obrestnih mer na trgu kapitala. V zadnjih osmih letih so zabeležili rast nenamenskih kreditov od 25,9 do 38,3 odstotka. Skupni dolg prebivalstva je konec lanskega leta znašal 33 odstotkov BDP, kar je 6 odstotkov manj kot leta 2012 in priča o razdolževanju prebivalstva. Kljub temu je zadolženost prebivalstva na Hrvaškem, ki ima največji delež slabih kreditov v regiji, nad povprečjem v JV Evropi in najvišja med državami srednje Evrope.