Med kaznovanimi ni Lukašenka

Bruselj – Na dvodnevnem izrednem vrhu EU so voditelji držav članic končali blokado uvedbe sankcij proti posameznikom, vpletenim v volilno prevaro v Belorusiji in nasilje nad protestniki. Dolgi zapleti so načeli verodostojnost EU in povečali dvome o njeni zmožnosti za ukvarjanje s svetovnimi temami.
 

Zakaj se je pri Belorusiji zapletlo in kakšen je bil razplet?

V Uniji je bilo soglasje o ukrepih proti režimu v Minsku, a Ciper je vprašanje povezoval s politiko do Turčije, pri čemer je zahteval tršo držo in sankcije kot odziv na iskanje plina in nafte. Na koncu so zahtevali popolno spoštovanje suverenosti ter suverenih pravic Cipra in Grčije. Ankaro so pozvali, naj preneha kršiti mednarodno pravo. Če bo Turčija ravnala konstruktivno, ji je EU pripravljena ponuditi pozitivno agendo na področju carinske unije, trgovine in odnosov med ljudmi. Če se bo Turčija spet odločila za enostranska dejanja in provokacije v nasprotju z mednarodnim pravom, bo Unija razmislila o sankcijah. Odločitve naj bi bile sprejete na decembrskem vrhu. Med 40 Belorusi, kaznovanimi z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo vstopa v EU, ni Aleksandra Lukašenka.

Preberite še: Odprte fronte Erdoğanove Turčije​
 

Je bil kakšen premik glede Kitajske?

Odnosi s Pekingom niso bili v ospredju. A med zasedanjem voditeljev je bilo objavljeno, da bo 16. novembra v Berlinu poseben vrh EU o Kitajski. To naj ne bi bil vrh s Kitajsko, kakšen je bil predviden sredi septembra v Leipzigu kot vrhunec nemškega predsedovanja svetu EU. Vrh EU je v sklepih kritiziral kitajsko ravnanje v Hongkongu in odnos do manjšin. Glavni cilj za letos je sklenitev investicijskega sporazuma s Pekingom.

Kakšno vlogo je na vrhu igrala pandemija covida-19?

Tokrat je bila v senci drugih tem. A voditelji so pozvali h krepitvi usklajevanja in delovanju za cepivo na ravni EU. »Bolje ko se v Evropi koordiniramo med pandemijo, bolje bodo ljudje prestali hudo fazo, je povedala kanclerka Angela Merkel. Tudi premier Janez Janša je govoril o zaskrbljenosti zaradi razvoja epidemije v hladnem obdobju. Ker cepiva še ne bo, naj bi bile ključne priprave. Kar zadeva odziv na gospodarske posledice, v Uniji še vedno potekajo pogajanja nemškega predsedstva z evropskimi parlamentarci. Eno od žgočih vprašanj je, koliko naj bo izplačevanje iz bruseljske blagajne pogojevano z delovanjem pravne države.


 

Kakšno vlogo so imele žgoče evropske teme, kot so migracije, vladavina prava in brexit?

Vrh je bil izredni in sklican za obravnavo zunanjepolitičnih tem in strateških gospodarskih vprašanj, kot je digitalna preobrazba. O slednjih ni bilo veliko razprav. O migracijskem paktu je očitno, da bo pred njegovim sprejetjem še veliko pogajanj, saj ima vsaka država članica kak zadržek. Premier Janez Janša je povedal, da še ni prebral poročila evropske komisije o vladavini prava. Pri brexitu se je po devetem krogu pogajanj pokazalo, da preboja še ni na vidiku. Ker se čas izteka, naj bi se pogajanja intenzivirala. Danes se bosta na videokonferenci pogovarjala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Boris Johnson.
 

Kaj je bilo na vrhu v ospredju slovenskih interesov?

Premier Janša je opozoril, da je oblikovanje strategije za večjo odpornost na udare, naravne nesreče in druge izredne razmere povezano s slovenskim predsedovanjem svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Z večjo odpornostjo bi zagotovili, da bi na podlagi spomladanskih izkušenj s pandemijo zmanjšali odvisnost od drugih. To vključuje selitve ključne industrije nazaj v Evropo. Premier ima po pogovorih v Bruslju občutek, da ima Boštjan Jazbec dobre možnosti za izbor za člana izvršilnega odbora ECB. Ob koncu vrha je zastopal tudi hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, ki je moral v Dubrovnik, kjer so gostili ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea. Takih primerov je bilo na vrhu še nekaj; kanclerka Angela Merkel je drugi dan vrha zastopala francoskega predsednika Emmanuela Macrona.