Putin Lukašenku zagotovil, da ne bo izgubil podpore Moskve

»Mi smo za to, da bi se Belorusi sami, brez svetovanj in pritiskov od zunaj, v mirnih razmerah in dialogu dogovorili o skupni rešitvi. Želim vam vse najboljše in polno uspehov,« je danes v črnomorskem letovišču Soči ruski predsednik Vladimir Putin povedal svojemu beloruskemu gostu Aleksandru Lukašenku, ki mu doma že poldrugi mesec nasprotujejo množice protestnikov, in mu obljubil poldrugo milijardo dolarjev ruskih državnih posojil.

Po šesti zaporedni nedelji množičnih protestov in ponovnih množičnih aretacijah demonstrantov, ki zahtevajo odstop dolgoletnega voditelja države, se razmere v Belorusiji ne umirjajo. Lukašenko, ki je pred dnevi ponovno zagotovil, da se ne bo umaknil z oblasti, se je v zadnjem času pogosto po telefonu pogovarjal s Putinom, a danes se je prvič po volitvah tudi na štiri oči srečal s predsednikom velike vzhodne sosede, ki je po povolilni beloruski krizi prevzel vlogo nekakšnega mednarodnega posrednika »zadnjega evropskega diktatorja«.

Na Zahodu, kjer zadnjih beloruskih predsedniških volitev ne priznavajo, so bili doslej zelo previdni pri uvajanju sankcij proti beloruskim oblastem, ki jih obtožujejo, da so ponaredile izide predsedniških volitev in nasilno obračunale z udeleženci množičnih demonstracij. Razlog za oklevanje je tudi v strahu, da bodo ostri ukrepi še bolj zbližali beloruski »režim« z Moskvo, zato so se pred včerajšnjim Lukašenkovim obiskom pri Putinu pojavile domneve, da se bosta voditelja pogovarjala tudi o združevanju njunih držav.



Moskva in Minsk sta že leta 1999 sklenila sporazum o skupni zvezni državi, a rusko-beloruska »konfederacija« je še vedno nadvse ohlapna, saj v vseh teh letih zlasti zaradi Lukašenkovega oklevanja in izmikanja pogajanja niso privedla do konkretnejših dogovorov o skupni državni tvorbi. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je že prejšnji teden namigovanja, da se bosta voditelja pogovarjala tudi o tesnejšem meddržavnem povezovanju, označil za »čisti nesmisel«. »Do nobenih združevanj in nobenih prevzemov ne bo prišlo zaradi teh pogovorov,« je zatrdil Peskov. Iz kabineta beloruskega predsednika pa je pred srečanjem prišlo sporočilo, da bosta voditelja govorila o »dvostranskem sodelovanju in zveznih odnosih, a tudi o mednarodni problematiki, položaju v regiji in drugih vprašanjih«.
 

Rusko nelagodje do »poroke« z Belorusi

Kakor kažejo rezultati zadnje ankete Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja (Vciom), med Rusi načrti o skupni rusko-beloruski državi niso pretirano priljubljeni. Kar 43 odstotkov vprašanih jim nasprotuje, 22 odstotkov jih je mnenja, da bi morali ustanoviti zvezo dveh enakopravnih držav, 16 odstotkov pa jih podpira zamisel, da bi se jim morala Belorusija »podrejeno« priključiti (kot še en subjekt federacije).

V Rusiji početja beloruskih oblasti ne obsojajo le opozicijski mediji, kakor je Nova gazeta. »Lukašenko ne more zmagati v boju proti času, ki dela proti njemu … Belorusko prebivalstvo noče več biti družba anonimnežev in političnih zapornikov,« je pred dnevi zapisal komentator časnika Kommersant Sergej Strokan. Politični analitiki so v pogovoru za populistični dnevnik Nezavisima gazeta ugotovili, da je Lukašenkov nasilni obračun s protestniki njihove upore le še okrepil, napad na opozicijski »koordinacijski svet«, v katerem je od sedemčlanskega vodstva na prostosti ostala le še Nobelova nagrajenka za literaturo Svetlana Aleksijevič, pa da je bil napaka, ki je beloruskemu »trdorokcu« onemogočila, da bi državo legitimno popeljal v že pred volitvah obljubljeno ustavno preoblikovanje razmerij med vejami oblastmi.

Najbolj ostri so bili v tabloidu Moskovski komsomolec, kjer so Lukašenka obtožili, da je »toksični politik«, ki je izgubil stik z realnostjo, da zlorablja Rusijo kot zaščito in »poskuša na nas prevaliti odgovornost za svoja najbolj odvratna početja«. »Da bi ostal na oblasti, bo Lukašenko podpisal kakršenkoli dokument o meddržavnem povezovanju, ki si ga bo Moskva zaželela. Toda – ali bo svoje zaveze tudi izpolnil?« so opozorili v tabloidu.