Marta Kos bi pri širitvi EU pritisnila na plin

»Če bom potrjena za komisarko za širitev, se bom v prihodnjih petih letih v celoti zavezala, da bo čim več držav v širitvenem procesu prišlo do točke, ko bodo v celoti pripravljene prevzeti obveznosti članstva EU in zaključile pristopna pogajanja,« je v odgovorih na pisna vprašanja evropskega parlamenta zapisala Marta Kos.

Kandidatka za evropsko komisarko za širitev bo v parlamentarnem zunanjepolitičnem odboru zaslišana 7. novembra. Pisni odgovori na vprašanja so del priprav na zaslišanje in predstavljajo neuradno zavezo kandidatov do evropskega parlamenta, denimo glede tesnega sodelovanja z njim in njegovimi odbori.

Med prednostnimi nalogami EU

Po mnenju Marte Kos so trenutne geopolitične razmere »postavile širitev v ospredje političnih prednostnih nalog EU in potrdile širitveno politiko kot ključno gonilo miru, svobode in blaginje na naši celini«. Kdaj bi lahko spet vstopila katera nova članica (zadnja je bila Hrvaška leta 2013), ni gotovo. Kot letnica, ko bi obe strani morali biti pripravljeni na širitev, se v razpravah v Bruslju navaja letnica 2030. Takšen cilj je lani na blejskem strateškem forumu prvič postavil predsednik evropskega sveta Charles Michel.

Ustavitev širitve bi bila velika napaka EU

Marta Kos si bo na kratki rok prizadevala, denimo, za zapiranje pogajalskih poglavij s Črno goro, odprtje preostalih pogajalskih grozdov z Albanijo, odprtje pogajalskega grozda o temeljnih vprašanjih, kot je vladavina prava, z Moldavijo, Severno Makedonijo in Ukrajino. Napovedala je prizadevanja, da dvostranska vprašanja ne bi zavirala širitvenega procesa. V zadnjem obdobju je Severna Makedonija tarča bolgarskih blokad.

Kot komisarka bo tudi komunikacijsko strategijo, da bo širitev bolj predstavljena tako v kandidatkah kot državah članicah.

Širitev EU je po začetku ruske invazije v središču pozornosti EU. Kandidatka za članstvo je postala tudi Moldavija. FOTO: Vladislav Culiomza/Reuters

Če bo država kandidatka nazadovala na področju spoštovanja temeljnih vrednot, Marta Kos navaja možnosti, ki so predvidene v pogajalskih okvirjih. Vključujejo zamrznitev pogajanj, preložitev odprtja novih poglavij in v najhujših primerih suspendiranje celotnega pogajalskega procesa. Tako so pogajanja s Turčijo v zastoju že od leta 2018, glede Gruzije pa je EU junija sklenila, da sedanja usmeritev te države ogroža njeno evropsko pot in vodi k ustavitvi pristopnega procesa.  

Kaj bo s financami EU?

Posebno vprašanje bo vpliv prihodnjih širitev na proračun EU in prispevke držav članic. Velika tema bo tudi reforma EU, zlasti učinkovitost njenega delovanja, če se bo širila. Marta Kos navaja tako imenovane premostitvene klavzule, ki so že predvidene v pravu EU in v nekaterih primerih omogočajo prehod od odločanja s soglasjem na kvalificirano večino. Predlaga pa tudi razmislek, da soglasje ne bi bilo več obvezno pri vsakem koraku v širitvenem postopku.