Maratonski vrh EU za več kot tisoč milijard

Bruselj – Premiera Marjana Šarca na izrednem vrhu EU, ki se bo začel danes popoldne, čaka težka naloga, saj je predlog sedemletnega proračuna, kot ga je pripravil predsednik evropskega sveta Charles Michel, za Slovenijo povsem neustrezen.

Vrh bo gotovo maratonski, po ugibanjih bi se utegnil zavleči do sobote. Na njem bodo potekale plenarne razprave voditeljev držav članic in dvostranska pogajanja z Michelom. Če se bodo izpolnila pričakovanja, bo novi predlog razreza več kot tisoč milijard evrov na mizi proti jutranjim uram. Slovenija je v skupini članic, ki so najbolj nezadovoljne z Michelovim predlogom iz prejšnjega tedna, saj da v njem niso bili upoštevani najpomembnejši slovenski interesi. V primerjavi z obdobjem 2014–2020, ko ima na voljo 3,4 milijarde evrov, bi zdaj dobila za približno četrtino manj kohezijskega denarja.
 

Slovenijo tepejo podatki o razvitosti

Michel je predlagal, da bi pri koheziji vsaka članica lahko izgubila največ 24 odstotkov denarja. Prej je bila meja za tri odstotne točke višja. Slovenijo najbolj tepe statistika, saj je z upoštevanjem zadnjega obdobja 2015–2017 še posebno prizadeta, ker je prestopila 82-odstotni prag razvitosti EU. Zato se krepko zmanjšuje njena nacionalna finančna ovojnica za obe regiji. Poleg tega je razvitejša regija, Zahodna Slovenija, že nad sto odstotki povprečne razvitosti Unije in tako izgublja še več.



Slovenija si je ves čas pogajalskega prizadevala, da bi imela pravico do statističnega odpustka in da nobena regija v EU ne bi izgubila več kot 40 odstotkov denarja. Če ostane, kot je nazadnje predlagal Michel ali že prej finsko predsedstvo, bi Zahodna Slovenija ostala brez velikega dela denarja. Drugo področje, kjer Slovenija noče prevelikih rezov, je postavka za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike EU. Zanj je bilo do zdaj namenjenih 838 milijonov evrov. Približno enaka je postavka za neposredna plačila kmetom.

Slovenija je bila sicer zadovoljna s predlogom evropske komisije izpred poldrugega leta, po katerem bi se pri izračunu upoštevalo obdobje 2014–2016 in bi pri koheziji izgubila le devet odstotkov. Če lahko napovedujemo, bo Šarec v pogajanjih poskušal doseči, da bo znižanje čim nižje, med devetimi in 24 odstotki. Tudi v zadnjih pogajanjih leta 2013, ko je bil na čelu vlade Janez Janša, je Sloveniji grozil velik padec, ki bi bil po enem od izračunov lahko višji od 40 odstotkov. Na koncu se je znižanje v primerjavi z obdobjem 2007–2013 gibalo okoli 30 odstotkov.



Znižanje za prihodnjih sedem let se sicer lahko utemeljuje z večjo razvitostjo Slovenije, splošnih znižanjem naložb v kohezijo na ravni EU in finančnimi omejitvami, ki so posledica brexita. To vse bo, skupaj z željami za večje naložbe v nove izzive (zeleni načrt, digitalni preobrat, evropska obramba …), na maratonskem vrhu že tako zaznamovalo trnovo pot do cilja, kompromisa. Težko si je predstavljati, da bodo bogate države, ki pri vplačilih v bruseljsko blagajno zahtevajo ohranitev posebnih popustov, domov odšle praznih rok.

»Realizem, ambicioznost, poštenost,« je trojstvo, ki bo po navedbah virov pri EU tlakovalo pot do odrešitve. Gotovo je, da se bo zgodila v dramatičnih okoliščinah in le redki diplomati pravijo, da na poti do cilja ne bo treba sklicati še enega vrha.