Združeni narodi so ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino glasovali o dveh ključnih resolucijah, ki sta razkrili razhajanja v mednarodni skupnosti glede pristopa k reševanju konflikta. Čeprav sta obe resoluciji prejeli enako število glasov podpore, je bilo v ozadju glasovanja čutiti geopolitično prerazporeditev sil in razmislek številnih držav glede ukrajinske vojne, piše ameriški CNN.

Prvo resolucijo so predlagale Združene države Amerike in jo je kasneje dopolnila skupina evropskih držav. Njena izvorna različica je sicer pozivala h končanju vojne, vendar ni eksplicitno omenjala ruske agresije ali zagovarjala ukrajinske ozemeljske celovitosti.

Po pritisku evropskih držav je bil dokument spremenjen tako, da je vključeval sklicevanje na rusko invazijo in pomen spoštovanja ustanovne listine Združenih narodov. Ironično pa so se ZDA na koncu vzdržale glasovanja o lastnem predlogu, ki je bil sprejet s 93 glasovi za, osem proti – kar 73 držav se je vzdržalo glasovanju. Slovenija je to resolucijo, tako kot tudi drugo, podprla.

Drugo resolucijo, ki jo je predlagala Ukrajina in podprla večina evropskih držav, je zaznamoval ostrejši ton. Dokument je zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine, brez prostora za dvoumnost ali diplomatske kompromise. Ta resolucija je prav tako prejela 93 glasov podpore, vendar je proti njej glasovalo 18 držav, med njimi Rusija, Belorusija, Severna Koreja in presenetljivo tudi ZDA.

Slabljenje podpore Ukrajini

Čeprav sta si resoluciji pridobili enako število glasov podpore, je bilo v ozadju zaznati zmanjšano zavezanost nekaterih držav Ukrajini. V preteklih letih je namreč več kot 140 držav obsodilo rusko agresijo, zdaj pa je ta številka upadla za skoraj tretjino.

Ta resolucija je prav tako prejela 93 glasov podpore, vendar je proti njej glasovalo 18 držav, med njimi Rusija, Belorusija, Severna Koreja in presenetljivo tudi ZDA. FOTO: Michael M. Santiago/AFP

To zmanjšanje podpore je deloma posledica novih političnih razmerij. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so začele neposredna pogajanja z Rusijo, pri tem pa so izključile ključne evropske zaveznike, kar je povzročilo nezadovoljstvo v evropskih prestolnicah.

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so sicer ostale zveste Ukrajini in podprle njeno resolucijo, a so hkrati izrazile razočaranje nad ameriškim soliranjem pri diplomatskih prizadevanjih.

Razpoke v zahodnem taboru

Razprave v Generalni skupščini Združenih narodov so razgalile globoko razdeljenost med svetovnimi silami. Medtem ko so ZDA želele doseči kompromisno resolucijo, ki bi bila sprejemljiva za širši krog držav, je Ukrajina vztrajala pri nepopustljivem stališču. Ameriški diplomati so skušali Kijev prepričati, naj umakne svojo resolucijo v korist ameriškega predloga, vendar brez uspeha.

Evropske države so se znašle v neugodnem položaju. Po eni strani so podpirale Ukrajino, po drugi pa so bile nezadovoljne z ameriško strategijo. Britanska veleposlanica pri Združenih narodih Barbara Woodward je po glasovanju izjavila, da trajen mir ne more biti dosežen brez sodelovanja Ukrajine, pri čemer je namignila, da enostranski dogovori niso primerni v teh situacijah piše CNN.

ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so začele neposredna pogajanja z Rusijo, pri tem pa so izključile ključne evropske zaveznike, kar je povzročilo nezadovoljstvo v evropskih prestolnicah. FOTO: Ludovic Marin/AFP

Čeprav resolucije Generalne skupščine Združenih narodov niso pravno zavezujoče, imajo močan simbolni pomen, saj kažejo na trenutne geopolitične trende. Padec števila držav, ki so podprle Ukrajino, lahko nakazuje večjo razklanost mednarodne skupnosti in večje nagibanje k pragmatičnim rešitvam, ki bi vojno čim prej končale, tudi za ceno ukrajinskih interesov.

Ameriška veleposlanica Dorothy Shea je po glasovanju poudarila, da prejšnje resolucije, ki so ostro obsodile Rusijo, niso uspele ustaviti vojne. »Prišel je čas za drugačen pristop,« je dejala. V evropskih prestolnicah pa je zaznati previdnost pri oceni ameriške strategije, saj mnogi menijo, da bi prehiter mirovni dogovor brez trdnih jamstev lahko dolgoročno destabiliziral Ukrajino in Evropo še pišejo ameriški mediji.

Tako se mednarodna skupnost sooča z dilemo: ali še naprej neomajno podpirati Ukrajino, ali pa se usmeriti v realpolitične kompromise, ki bi omogočili hitrejši konec vojne? Vse bolj pa se zdi, da je svet razdeljen in da jasnega odgovora na to vprašanje še ni.

Srbija po pomoti glasovala prozahodno

Srbija je v Združenih narodih pomotoma glasovala za zahodno resolucijo o Ukrajini, je dejal predsednik republike Aleksandar Vučić.

Vučić se je zaradi pomote na glasovanju opravičil prebivalcem Srbije. FOTO: Marton Monus/Reuters

Po njegovih besedah bi se srbska delegacija morala vzdržati glasovanja. Predsednik Srbije se je zaradi tega opravičil državljanom.

»Glasovali smo za evropsko resolucijo, pravilno pa smo glasovali za ameriško resolucijo, kjer smo se vzdržali. Pri evropski resoluciji bi se morali vzdržati,« je povedal za provladno televizijo HappyTV.