Ljubite insekte? Pečene ali na sladoledu?

Berlin – Največji sejem prehrane, kmetijstva in vrtnarstva na svetu Berlinčanom že od vsega začetka prinaša nove okuse in tudi letošnji, na katerem pričakujejo okoli štiristo tisoč obiskovalcev, ni razočaral. »S cimetom in jabolkom ali s čokolado?« je sladoledar v hali z biološko pridelano hrano na svoj sladoled narezal energetske ploščice z insekti. »To je visokoproteinska in poceni hrana prihodnosti!«

Manj avanturistični obiskovalci, ki pa kljub temu radi pokusijo kaj novega, se pri njem lahko odločijo za sladoled s kobiljim ali ovčjim mlekom, v drugih halah pa še marsikaj drugega. Obilje hrane in pijače je vladalo na vseh drugih stojnicah berlinskega sejmišča, kjer bo 1800 razstavljavcev iz več kot šestdesetih držav, s Finsko na piedestalu letošnje države partnerice, predstavljalo svoje izdelke do 27. januarja. Celo nemška industrija hrane, ki jo je poleti prizadela huda suša, je vse leto zabeležila rekordne prihodke.

Digitalizacija v kmetijstvu

A pogosto težak položaj majhnih in srednje velikih kmetov vsaj letos prikriva uvoz, si bodo lahko pomagali z digitalizacijo, ki je osrednja tema letošnjega berlinskega Zelenega tedna. V eni od hal je dr. Michael Pflanz iz potsdamskega inštituta Leibniz razstavil nadzor pridelkov z droni. Senzorji na njih tudi na velikih kmetijah omogočajo individualno obravnavanje dreves, s fotografiranjem njihovega obsega in rasti omogočajo optimalno in s tem do okolja veliko bolj prijazno škropljenje ter preverjajo zrelost sadov. Da je bera čim večja, posebna tehnologija omogoča redčenje cvetov.



O digitalizaciji v kmetijstvu in drugih aktualnih temah se je v Berlinu pogovarjala tudi slovenska ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec: »Pogovori temeljijo na pripravah strategij, s katerimi se ukvarjamo vse države članice EU, pripravljamo strateške načrte za prihodnje obdobje in za skupno kmetijsko politiko po letu 2020.« Na področju digitalizacije Slovenija ni v slabšem položaju kot drugi, je ocenila ministrica, zaradi številnih zelo hribovskih kmetijskih območij pa ima naša država vendarle posebne težave. »Glavni izziv je omogočanje dostopa do spletnih povezav vsem, ki bi se lahko vključevali v digitalno revolucijo.« Neugodna je tudi demografska struktura slovenskih kmetov, kar je dodatno povezano s sprejemanjem novih sodobnejših pristopov. »Starejša generacija se težje spopada z izzivi sodobne digitalizacije.«

Slovenija se v Berlinu tudi letos predstavlja z dobro hrano, ki jo je organiziral Tomaž Sršen, tokrat v znamenju tartufov in klasičnih slovenskih jedi ter izvirnih sladic s prekmurskim pridihom, z butičnimi solmi zagonskega podjetja Barba, izdelki s čilijem Gorki chili, začimbami Urban Planty in čebelarstvom Šauperl. Še posebno pozornost obiskovalcev privabljajo »najhitrejše znane« pipe Quick Tap podjetja Dejmo, d. o. o., iz Trzina, ki štirinajstim slovenskim »mikro« proizvajalcem piva omogočajo postrežbo s pet in manj sekundami za pol litra. Za vino pa je vendarle poskrbel vinogradnik Boštjan Protner, vinska kraljica Meta Frangež pa je prvič ponujala penino iz suhega traminca, Zeleni teden je tudi lepa priložnost za predstavitev slovenske turistične ponudbe.