Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Cepljenje šolnikov se nadaljuje, na velenjski šoli jutri spet pouk

V članku povzemamo relevantne informacije o epidemiji bolezni covid-19.
FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Š. J., Be. B., STA
14. 3. 2021 | 09:00
14. 3. 2021 | 18:28
14:20


18.00 Cepljenje šolnikov se nadaljuje, na velenjski šoli jutri spet pouk

Konec tedna se je nadaljevalo cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki bo potekalo tudi prihodnji teden. V ponedeljek pa bo znova v polnem obsegu stekel pouk na velenjski OŠ Mihe Pintarja Toleda, potem ko je v petek odpadel, ker je bilo več učiteljev odsotnih zaradi močne reakcije po cepljenju proti covidu-19. Težave cepljenih so se medtem večinoma umirile, tako da pouk v ponedeljek bo. O tem je šola že v soboto zvečer obvestila starše otrok, je za STA danes povedal ravnatelj omenjene velenjske šole Sebastjan Kukovec.

S cepivom AstraZenece se je sicer v sredo cepilo dve tretjini učiteljev iz OŠ Mihe Pintarja Toleda, po cepljenju pa jih je veliko poročalo o močnem glavobolu, vrtoglavici, povišani telesni temperaturi čez 39 stopinj Celzija in slabosti. Že v četrtek je doma ostalo pet učiteljev, v petek pa 26, zato so odpovedali petkov pouk in zagotovili le nujno varstvo. Cepljenje učiteljev in vzgojiteljev se je po državi nadaljevalo tudi ta konec tedna. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan nima informacij o tem, da bi bil kje zaradi hujših reakcij pri cepljenih odpovedan pouk. Na splošno pa iz pogovorov z ravnatelji ocenjuje, da ima približno četrtina cepljenih močnejšo reakcijo po cepljenju, okoli 50 odstotkov jih ima zmerne reakcije, preostala slaba četrtina pa nima posebnih reakcij, je danes dejal za STA.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


15.34 EU: Zaradi hitrejše proizvodnje Pfizerja to četrtletje ne bo zamud pri cepljenju

Evropska unija bo lahko izpolnila svoje cilje glede cepljenja proti covidu-19 za to četrtletje, čeprav je podjetje AstraZeneca ta teden napovedalo dodatno zmanjšanje dobav svojega cepiva, je danes dejal evropski komisar Thierry Breton. Proizvodnja Pfizerjevega cepiva namreč teče hitreje od načrtov, tako da ga bodo lahko tudi uniji dobavili več. »Dobra novica je, da kljub zamudam pri dobavi cepiva AstraZenece pri programu cepljenja v prvem četrtletju ne bo zamud,« je povedal evropski komisar za notranji trg za francoski radio Europe 1. »Pfizer proizvaja več, veliko več, kot je načrtoval, in nam bo dobavil več,« je pojasnil po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Britansko-švedsko podjetje AstraZeneca je v petek sporočilo, da bo skušalo do konca marca uniji dobaviti 30 milijonov odmerkov, kar je precej manj od 90 milijonov, kolikor je za prvo četrtletje obljubilo v pogodbi. Pretekli mesec je napovedalo 40 milijonov odmerkov za to četrtletje. Breton je dejal, da je ta zamuda nesprejemljiva, vendar zaenkrat ne nameravajo tožiti podjetja. Pojasnil je, da ima AstraZeneca težave s testiranjem, in njen odbor direktorjev pozval k ukrepanju.

image_alt
Državni vrh se je poklonil žrtvam covida


13.22 V Sloveniji potrjenih več kot 200.000 okužb z novim koronavirusom

Dobro leto potem, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe z novim koronavirusom, in skoraj natanko leto dni po prvi razglasitvi epidemije covida-19 je število potrjenih okužb preseglo 200.000. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je bilo doslej zabeleženih 200.375 okužb, nekoliko več pri ženskah kot pri moških. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom je bil v Sloveniji potrjen 4. marca lani, osem dni kasneje, ko se je število okuženih povzpelo na skoraj sto, je Slovenija razglasila epidemijo covida-19. Od takrat je bila država 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi. 

image_alt
Tramvaj ne gre več naprej! Vlada, prosim, izstopi!


Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl lani prav na današnji dan, skupaj pa je prvi, spomladanski val epidemije terjal 109 življenj. Z izboljšanjem razmer je bila konec maja lani epidemija preklicana, a je jeseni sledil veliko hujši drugi val. Epidemija je bila znova razglašena z 19. oktobrom lani, nato pa se je podaljševala. Ta teden se je vlada odločila še za 30-dnevno podaljšanje, ki bo veljalo od 18. marca. Skupaj pa je v Sloveniji doslej umrlo več kot 4200 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi, a so med umrlimi tudi mlajši od 40 let, umrla je tudi nosečnica.

Ocenjuje se, da se je v prvem epidemičnem valu okužil približno vsak stoti prebivalec, torej okoli 20.000 ljudi, na vrhuncu prvega vala je bil kužen vsak 300. prebivalec. V jesensko-zimskem valu pa se je po ocenah okužila približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Razmere so bile najhujše v novembru, decembru in januarju, ko je zdravljenje v bolnišnicah na posamezen dan potrebovalo tudi več kot 1200 covidnih bolnikov, na vrhuncu epidemije celo več kot 1300, dnevno pa je umrlo več kot 40, 50 in celo več kot 60 bolnikov s covidom-19.

image_alt
Represija je premestila strah pred virusom v strah pred kaznijo


FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


10.39 Brazilija po novem na drugem mestu po številu okužb s koronavirusom

Brazilija je po številu okužb z novim koronavirusom prehitela Indijo, tako da je zdaj ta južnoameriška država z več kot 11,44 milijona primerov okužbe na drugem mestu na svetu. Pred njo so samo še ZDA. Ob tem iz več brazilskih mest poročajo o zlomu zdravstvenega sistema. Brazilsko ministrstvo za zdravje je v soboto sporočilo, da so v zadnjem dnevu zabeležili 76.178 novih primerov okužbe, umrlo pa je še 1997 covidnih bolnikov. Skupaj sta tako v državi, ki ima okoli 210 milijonov prebivalcev, za covidom umrla 277.102 bolnika, potrdili pa so 11.439.558 okužb, poročajo tuje tiskovne agencije.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki že od izbruha zmanjšuje resnost pandemije in pod vprašaj postavlja tudi pomen cepiv, še naprej nasprotuje omejevalnim ukrepom, češ da škodijo gospodarstvu. Ta teden ga je zato kritiziral tudi nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je Bolsonarove odločitve glede pandemije označil za neumne. Lula da Silva je v soboto prejel prvi odmerek cepiva proti covidu, ljudi pa je ob tem pozval, naj se ne zbirajo.

10.07 Na Norveškem novi primeri krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece

Norveške zdravstvene oblasti preučujejo več primerov krvnih strdkov, ki so se pojavili pri mlajših osebah po cepljenju proti covidu-19 s cepivom AstraZenece. Za zdaj sicer ne morejo potrditi, ali so primeri povezani s cepljenjem, Norveška pa je že v četrtek iz previdnosti začasno ustavila cepljenje. Državam, ki so to storile, se je danes pridružila še Irska.

Pri treh mlajših odraslih je po cepljenju z omenjenim cepivom prišlo do krvnih strdkov ali možganskih krvavitev. Vsi trije so morali na zdravljenje v bolnišnico, je v soboto sporočila norveška agencija za zdravila in dodala, da o podobnih primerih poročajo iz drugih evropskih držav. Za zdaj sicer ni dokazov, da je to povezano s cepivom, vendar pozivajo vse mlajše od 50 let, ki se po cepljenju počutijo slabo ali se jim pod kožo pojavijo večje modre lise, da se zglasijo pri zdravniku.

image_alt
Odziv na cepivo močnejši pri mlajših osebah


Na agenciji za zdravila so pojasnili, da so že pred tem prejeli več poročil o tovrstnih lisah ali manjših podkožnih pikah po cepljenju pri mlajših ljudeh. »To je resno in je lahko pokazatelj zmanjšanega števila krvnih ploščic,« so opozorili. Norveška je sicer že v četrtek iz previdnostnih razlogov začasno ustavila cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, potem ko so se pri nekaterih po cepljenju s tem cepivom pojavili krvni strdki. Prav tako so cepljenje iz varnostnih razlogov začasno prekinile Danska, Islandija in Bolgarija, avstrijske oblasti pa so pred dnevi začasno ustavile cepljenje z eno od serij cepiva AstraZenece po smrti 49-letne medicinske sestre in pljučni emboliji pri neki 35-letnici po cepljenju. Za prekinitev cepljenja s sporno serijo so se odločile tudi Italija, Estonija, Latvija, Litva in Luksemburg. Evropska agencija za zdravila (Ema) je sicer v četrtek poudarila, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. Tudi proizvajalec cepiva trdi, da je to varno.

9.45 V soboto 520 na novo okuženih

Po podatkih sledilnika za covid-19 so v soboto v Sloveniji opravili 5.984 PCR testov in 6.759 hitrih antigenskih testov ter potrdili 520 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR testih je bil 17,4-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.293. 



Umrlo je pet bolnikov, je po tviterju sporočila vlada. v bolnišnicah se je zdravilo 438 oseb, intenzivno nego pa je potrebovalo 83 bolnikov. Iz bolnišnic so odpustili 18 oseb. 7-dnevno povprečje okuženih je v četrtek znašalo 697.



9.11 Timmermans priznal napake EU v strategiji cepljenja

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je priznal, da je EU naredila napake v strategiji cepljenja proti covidu-19. Kot je dodal v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Tagesspiegel, je pripravljen ob koncu pandemije narediti pregled, kaj je šlo narobe, zdaj pa je najpomembneje zagotoviti, da celotna Evropa dobi cepivo. Dodal je, da je skupen evropski pristop pri zagotavljanju cepiva »tudi v interesu bogatejših držav članic«, kot je Nemčija. Evropska komisija je naročila skupaj najmanj 1,4 milijarde odmerkov cepiv, odobrenih v EU, kar bi moralo v teoriji več kot zadostovati za njenih 450 milijonov prebivalcev.

Komisija pa je postala tarča kritik zaradi počasne odzivnosti in strateških napak pri naročanju cepiv, nekatere države članice menijo, da razdeljevanje ni bilo enakomerno in da so nekatere države glede na število prebivalcev dobile veliko več cepiva kot druge. Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv, je pet premierjev članic EU - poleg Kurza še slovenski Janez Janša ter premierji Češke, Latvije in Bolgarije - na institucije EU naslovilo pismo, v katerem so zahtevali čimprejšnji sklic vrha EU na to temo, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja. Peterici se je kasneje pridružil še hrvaški premier Andrej Plenković.

image_alt
Starejše bo država prikrajšala za boljši standard


8.58 Na Žalah se bodo poklonili spominu preminulih zaradi covida-19

Na ljubljanskih Žalah bo danes ob 11. uri v parku Mihe Potočnika žalna slovesnost, s katero se bo Slovenija poklonila spominu na vse preminule zaradi covidne bolezni ter izrekla sožalje in sočutje svojcem. Žalni nagovor bo imel v imenu države predsednik republike Borut Pahor.  Slovesnosti se bodo udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik DS Alojz Kovšca, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore pa bo blagoslovil vrbo, ki bo v znak žalovanja in življenja posajena v parku Žale.

Na ljubljanskih Žalah se je odvila žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu na vse preminule zaradi covidne bolezni. Žalni nagovor je imel v imenu države predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na ljubljanskih Žalah se je odvila žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu na vse preminule zaradi covidne bolezni. Žalni nagovor je imel v imenu države predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Danes mineva leto dni, odkar je v Sloveniji preminula prva oseba s covidom-19. Doslej je pri nas po vladnih podatkih umrlo več kot 4200 bolnikov s covidom-19, med njimi večinoma starejši. Žarišča okužb so bili lani zlasti domovi za starejše, stanje pa se je začelo umirjati po začetku cepljenja proti covidu-19 konec decembra. Stanovalci v domovih so bili skupaj z zaposlenimi v njih in najbolj izpostavljenimi zdravstvenimi delavci namreč prvi na vrsti za cepljenje.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine