Konservativno vrhovno sodišče spreminja ZDA

Konservativna večina ameriškega vrhovnega sodišča je po končanju pozitivne diskriminacije pri sprejemanju temnopoltih Američanov na univerze opravila še z upanji prezadolženih študentov na odpust študijskih dolgov. Demokratski predsednik Joe Biden za to ne bo smel porabiti 400 milijard davkoplačevalskih dolarjev, konservativni sodniki pa pa so pritrdili tudi koloradski ustvarjalki spletnih strani za poroke, ki iz verskih razlogov zavrača istospolne stranke.

Z delnim ali popolnim odpisom študijskih dolgov je Biden želel pomagati štiridesetim milijonom Američanom. Zadolženim z manj kot 125 tisoč dolarji letnega dohodka je nameraval odpisati deset tisoč dolarjev dolga, prejemnikom štipendij za revnejše študente dvajset tisoč dolarjev. Šest republikansko vodenih zveznih držav je zahtevalo, da mora o takšni porabi davkoplačevalskega denarja odločati kongres, in konservativna večina ustavnega sodišča jim je zadnji dan pred poletnimi počitnicami dala prav.

V vrhovnem sodišču prevladujejo konservativni sodniki. Foto Evelyn Hockstein/Reuters

Demokratski predsednik je odločitev označil za napačno in napovedal, da boja še ni konec. Več kot 90 odstotkov finančne pomoči naj bi šlo k zadolženim, ki zaslužijo manj kot 75 tisoč dolarjev na leto, republikance pa je obtožil dvoličnosti, saj niso nasprotovali milijardam pomoči gospodarstvu med pandemijo covida-19, »v nekaterih primerih milijonom dolarjev za njihove lastne posle.« Biden je naznanil, da bo našel druge poti za pomoč delovnim družinam srednjega razreda ter vsem Američanom za pridobitev višje izobrazbe, a mora tudi sam poslušati očitke o dvoličnosti. Med drugim od milijonov državljanov, ki so z lastnim trudom odplačali svoje študijske dolgove.

Tisti, ki jih še niso, jih bodo morali po več kot priletni pavzi zaradi pandemije oktobra spet začeti odplačevati. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je v večinskem mnenju zapisal, da zakon dovoljuje začasno prekinitev odplačevanja, ne pa tudi odpisa dolgov, za takšen korak bi se morala administracija ponovno pogoditi s kongresom. Republikanci, ki imajo v predstavniškem domu večino, temu nasprotujejo z argumentom, da velika večina davkoplačevalcev, ki si ni nabrala študijskih dolgov, ne bi smela poravnavati slabe izbire nekaterih.  Poudarjajo, da številne  univerze že dolgo izkoriščajo pripravljenost države na finančno pomoč študentom in nenehno povišujejo šolnine.

Predsednik Joe Biden. Foto Leah Millis/Reuters

Republikansko imenovani predsednik vrhovnega sodišča pa je obsodil »skrb vzbujajoč« trend ostrih napadov na sodne odločitve, s katerimi kritiki ne soglašajo, a ni pričakovati, da bi se demokratske umirile. Le dan pred udarcem za trinajst odstotkov državljanov s študijskim dolgom je vrhovno sodišče mnoge razburilo s končanjem dolgoletne prakse sprejemanja afriških in latino Američanov na univerze kljub slabšim ocenam, v še eni sporni petkovi odločitvi je potrdilo zahtevo ustvarjalke spletnih strani za poroke iz Kolorada, da lahko iz verskih razlogov zavrne istospolne stranke.

Vrhovno sodišče je Lorie Smith dalo prav z navajanjem prvega amandmaja k ameriški ustavi, a je konservativna večina tudi poudarila, da to velja le za majhen del gospodarskih dejavnosti, ki vključujejo govor in ideje. Odločitev so pozdravili celo nekateri istospolni ustvarjalci, ki tudi sami nočejo biti prisiljeni v delovanje proti svojim prepričanjem, to pa najbrž ne bo spremenilo mnenja vseh, ki vrhovno sodišče vidijo kot veliko preveč konservativno.  Z izjavo, da ne gre za normalno sodišče, je v sodno vejo oblasti podvomil celo voditelj izvršne Joe Biden