
Neomejen dostop | že od 14,99€
Reševalna četa Premogovnika Velenje še vedno išče pogrešana rudarja, potem ko je sinoči na odkop v jamo Preloge vdrl material. Na odkopu je delalo 14 rudarjev, štirje so bili v neposredni bližini vdora materiala. Eden se je zadnji hip rešil, tri pa je zasulo. Že sinoči so našli rudarja, ki bi letos dopolnil 50 let. Mlajša, letnik 1992 in 1993, še iščejo.
Dopoldne so Premogovnik Velenje obiskali premier Robert Golob, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Novinarsko konferenco so po daljših pogovorih z vodstvom premogovnika začeli z minuto molka za preminulega rudarja in z najboljšimi željami za rudarja, ki ju še iščejo.
Pretreseni so vsi, generalnemu direktorju Premogovnika Velenje Marku Mavcu se je glas večkrat tresel. Pojasnil je, da nesreče ni bilo možno predvideti, danes so ugotovili, da vdora vode ni bilo toliko, kot so mislili včeraj: »Prvi podatki so kazali na vdor peska in vode, ampak kar smo videli danes, gre predvsem za moker, glinen material, ki je tudi zelo težek za odstranjevanje.«
Ves material odstranjujejo ročno, danes jim je uspelo vzpostaviti transporter, s katerim bodo odstranjevali na roke odkopani material, je pojasnil Mavec: »Se pa tudi zdaj reševanje nadaljuje ročno. Ne moremo tega strojno početi, če je kdor koli spodaj še živ ali celo nepoškodovan oziroma navsezadnje iz pietete.«
Mavec je pojasnil, da so sinoči ob nesreči takoj vzpostavili reševalni štab, aktivirali so reševalce, ki so bili takrat na izmeni v jami, nekateri so bili celo na samem delovišču. Sprva so morali delati v maskah, saj tak pojav spremljajo plini. »Trenutno smo uspeli vzpostaviti separatno zračenje, tako da delo v maskah ni več potrebno in delajo mešane ekipe reševalcev in delavcev, ki so izurjeni za takšna dela,« je povedal Mavec.
Čeprav je upanja za pogrešana malo, je Mavec dejal: »Še vedno imamo upanje, upanje umre zadnje, vendar situacija, kakršna je, ni ravno spodbudna.« Na delu, kjer se je nesreča zgodila, je po ocenah namreč od 500 do 700 kubičnih metrov materiala.
Kdaj bi lahko prišli do pogrešanih rudarjev, Mavec ni mogel oceniti: »Odvisno, kje se nahajata. Če sta blizu, kjer smo začeli, potem ju lahko najdemo v nekaj urah. Prvega, ki je bil na drugem skrajnem delu vdora materiala, so našli v eni uri, upam, da ta dva najdemo čim prej, morda celo živa in zdrava. Če sta na skrajnem, najbolj oddaljenem delu, pa je en dan premalo.«
Proizvodnjo premoga so v Premogovniku Velenje ustavili. Tudi delavci so, povsem razumljivo, travmatizirani in prestrašeni. Dodal je, da takega dogodka niso imeli že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, zadnjo smrt na odkopu pa leta 2003. Poudaril je, da ni nobene nevarnosti, da bi se kaj podobnega zgodilo na katerem koli bližnjem delovišču: »Zadeva je anomalija. Očitno smo zadeli v neki geološki del, sloj, ki ga nismo predvidevali. Rudarjenje je pač poklic, ki je včasih izredno zahteven, ki je brutalen, ki ga ne moremo do potankosti napovedati, kaj se nam bo v jami naredilo.«
Ponovil je, da tega, kar se je zgodilo, niso mogli predvideti: »Kljub temu da imamo tu ogromen, največji enovit sloj lignita na svetu, so tudi v njem mogoče skrite manjše geološke anomalije, ki jih ni mogoče napovedati. Lahko jih zaznaš z vrtalnimi deli izključno samo s srečo, ne da se pa tako podrobno raziskati sloja, da bi lahko te zadeve predvideli in vedeli vnaprej.«
Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je povedal, da so rudarji, ki so bili na izmeni, še vedno v šoku: »V štirih sekundah je bilo vsega konec. Zabobnelo je, luči so ugasnile. Tu ni bilo rešitve.« Dejal je, da rešujejo zgolj reševalna ekipa premogovnika oziroma njihovi zaposleni, saj so edini usposobljeni za tako reševanje. Gre za obupno težavno delo, je povedal Lamot: »Trenutno še gre, ko je material še židek, ko se bo to posušilo, bo pa kot beton. Takrat bo treba pikirati. Poleg tega je vmes še vsa oprema, ki jo je prav tako zalilo in vse ti je pri reševanju napoti.«
Na zapise, da bi nesrečo lahko preprečili, je Lamot jasen: »Če bi nesrečo znali preprečiti, verjemite, da bi jo. Kaj natančno seje zgodilo, bo povedala inšpekcija. Sam sem za en mesec nazaj pogledal vsa poročila, a ni bilo prav nič nenavadnega. Ničesar, kar bi nakazovalo, da je kar koli narobe.«
Enajst rudarjev, ki so se pravočasno rešili, so v precejšnji stiski. Lamot je dejal, da bodo do nadaljnjega na bolniški: »Potreben je samo čas in pogovor, pogovor, pogovor.«
Mavec je poudaril, da varnost ni nikoli trpela v premogovniku, da je bila vedno na prvem mestu in da na račun varnosti niso nikoli prihranili niti evra: »Človeško življenje je pred vsakim milijonom ton premoga in vsakim milijonom evrov in bistveno bolj pomembno.«
Preostalih enajst rudarjev, ki so delali na tem odkopu, ni iskalo zdravniške pomoči zaradi poškodb. A kot je stežka povedal Mavec, pomoč vsi potrebujejo: »Vsi so izredno prizadeti zaradi tega, kar se je zgodilo njihovim sodelavcem. V rudniku ne pravimo sodelavcem zastonj kameradi. To so skoraj bratje. Vsi so travmatizirani, ker so izgubili te svoje brate. Vsi smo … Vsem nam je težko. Že včeraj smo jim nudili pomoč psihoterapevtov, terapevtov, ki so nam bili na voljo, mislim, da bo to treba tudi še naprej.«
Premier Robert Golob je dejal, da je nesreča pretresla ne samo Premogovnik Velenje in Šaleško dolino, ampak vso Slovenijo: »Danes smo v srcu vsi rudarji. Ob tem bi rad izrazil sožalje družini in svojcem preminulega rudarja, hkrati pa se zahvalil reševalni ekipi, ki vlaga nečloveške napore v to, da bi prišla do preostalih dveh ponesrečencev. In dokler bo upanje živo in živo je, vem, da ne bodo odnehali.«
Golob je dodal, da so se z vodstvom premogovnika dogovorili, da dokler bo trajala reševalna akcija, proizvodnje na vseh preostalih odkopnih poljih ne bo. Hkrati bodo vzpostavili poseben program pomoči za družine rudarjev, je dejal Golob: »Vodstvo premogovnika in država bosta poskrbela, da družine ne bodo ostale same.«
Tudi generalni direktor Mavec je dejal, da program pomoči svojcem že pripravljajo. Običajno so tako delali že v preteklosti, a sistemskega postopka pomoči nimajo, ker so nesreče k sreči zelo redke. »Običajno so rudarji tisti, ki v prvi vrsti prinašajo domov prihodek. Poskrbeli bomo, da družine ne bodo materialno prikrajšane, za otroke bomo poskrbeli s štipendijami, da bodo imeli ustrezno izobrazbo, in tako kot v preteklosti bomo poskrbeli, da bodo lahko pri nas imeli službo.«
Že včeraj se je v skladu s predpisi začel izredni inšpekcijski nadzor, ki bo pokazal, kaj se je v jami zgodilo. Pristojni minister za naravne vire in prostor Jože Novak je dejal, da rezultatov ne moremo pričakovati hitro: »To ne bo danes. Kot je pri vseh takih nesrečah, mora inšpektorica temeljito vse pregledati. To bo prej v tednih kot dnevih.«
Mavec je še zanikal navedbe po družbenih omrežjih, da so morali rudarji že sinoči na odkop v jamo: »Tretja izmena je šla, vendar proizvodnje ni bilo. Že druga izmena je čakala, da smo dobili informacije in da so preminulega prinesli iz jame. Potem so pripravili odkop za mirovanje.«
Svojcem je sožalje izrekel tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je komaj zbral misli: »To je žalosten dan za Velenje, do nadaljnjega odpovedujemo vse prireditve in do konca reševanja živimo v upanju, da bomo preostala dva našli živa. Sožalje vsem, ki so do tega trenutka prizadeti, in zagotavljam, da bo lokalna skupnost na vsakem koraku pomagala svojcem, da bomo pomagali in opozarjali, da je premogovništvo tukaj doma, da je to naša sedanjost in konec koncev tudi naša prihodnost.«
Velenje, ki je zraslo na žuljih in pogumu rudarjev, žaluje. Na pobudo občanov bodo v spomin preminulega rudarja in v znak upanja, da najdejo živa še vedno pogrešana rudarja, prižigali sveče in polagali cvetje. Prvič so sveče zagorele nocoj pri kipu rudarja na Titovem trgu, tako bo tudi jutri in v petek.
Poleg velenjskega župana Petra Dermola je sožalje svojcem, sodelavcem in prijateljem izrekel tudi šoštanjski župan Boris Goličnik, jamski reševalni četi in drugim reševalcem pa globok poklon. V znak solidarnosti in žalovanja tudi v Šoštanju odpovedujejo vse prireditve.
Zadnja premogovniška nesreča, ki je terjala dve življenji, se je v Premogovniku Velenje zgodila leta 2003. Februarja 2003 je v jami Preloge na koti »–90C« v globini 455 metrov iz podzemne kaverne v sloju premoga buhnila velika količina jamskih plinov, predvsem metana in ogljikovega dioksida. Takrat je bilo na delovišču 26 rudarjev. Dežurni v rudniškem središču za alarmiranje jih je takoj napotil iz jame.
Na zbirnem mestu so ugotovili, da se vsem ni uspelo umakniti, in kolegi so se še pred prihodom jamskih reševalcev, zaščiteni s priročnimi dihalnimi aparati, vrnili ponje. Deset rudarjev je vdihnilo pline, dvema ni bilo več pomoči. Umrla sta pomočnik rudarja na odkopu, 35-letni Janez Kotnik, in vodja odkopa, 45-letni Miran Koželj.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji