Šestdeset let od znamenitega »Ich bin ein Berliner«

»Berlinčan sem!« je ameriški predsednik John F. Kennedy pred šestdesetimi leti prebivalcem razdeljenega Berlina, Nemčije in Evrope dal upanje na življenje v svobodi in blaginji. V večni dilemi med mehko močjo svobode ter odločno akcijo proti »imperijem zla« so Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo šele četrt stoletja pozneje spodkopale prav tako berlinske besede Ronalda Reagana: »Gospod Gorbačov, podrite ta zid!«

Mladi in agilni predsednik JFK je slabo desetletje po drugi svetovni vojni utelešal moč velesile Zahoda in velikodušnost do tistega dela domovine nacizma, ki se je odločil za zahodne vrednote. Znameniti stavek »Ish bin ein Bearleener«, kot je fonetično zapisal v govoru pred zahodnoberlinsko mestno hišo Schöneberg, je pripadnost svobodnemu delu nekdanje in zdajšnje nemške prestolnice primerjal s ponosom biti Rimljan pred dva tisoč leti.

Berlinčani so se hahljali, saj je zanje »berliner« krof z marmelado, tik ob »komunističnem sistemu zla« pa so skupaj z vsem svetom dobro razumeli pomen Kennedyjevih besed: »Svoboda ima veliko težav in demokracija ni popolna, a nam nikoli ni bilo treba zgraditi zidu za zadržanje naših ljudi.«

Pred gradnjo »antifašističnega branika« so Nemško demokratično republiko zapustili milijoni, ob aktualnih prelomnih dogajanjih v Ukrajini po še enem kremeljskem udarcu evropskemu in svetovnemu miru pa se spet zastavlja vprašanje akcije za uveljavitev mehke moči svobode.

Z besedami »če je zasužnjen en človek, ni svoboden nihče« je Kennedy govoril o njeni nedeljivosti. Sovjetski imperij zla in Vzhodno Nemčijo je spodkopal šele ameriški predsednik Ronald Reagan s prisiljevanjem Sovjetske zveze v oboroževalno tekmo, ki je dirigirano gospodarstvo ni zmoglo.

Na 15. obletnico berlinskega zračnega mostu

Kennedy je Berlin obiskal na petnajsto obletnico berlinskega zračnega mostu, še enega drznega odgovora na poskus zasužnjenja zahodnega dela mesta. Med domnevnim milijonom navdušenih poslušalcev Kennedyjevega govora je bil tudi poveljnik ameriškega sektorja in organizator »rosinenbomberjev« Lucius Clay, ki se je hkrati z odločitvijo za zračni most čudil ordoliberalnim reformam zahodnonemškega gospodarskega ministra Ludwiga Erharda: »Gospod Erhard, svetovalci mi govorijo, da ste naredili grozljivo napako, kaj pravite na to?« Dobil je odgovor: »Gospod general, ne posvečajte jim nobene pozornosti, moji svetovalci govorijo isto.«

Mladi ameriški predsednik na ulicah Zahodnega Berlina z zahodnoberlinskim županom Willyjem Brandtom in kanclerjem Konradom Adenauerjem. FOTO: DPA Fotografen Picture Alliance/ DPA

Prizadevanja za gospodarsko svobodo so Zahodno Nemčijo v času Kennedyjevega obiska že vodila do statusa svetovne gospodarske sile, Vzhodna je bila na poti na smetišče zgodovine. A se zgodovina nikoli ne ustavi, in če je med vožnjo mimo mejnega prehoda Checkpoint Charlie in drugih simbolov hladne vojne Kennedyja – in zahodnoberlinskega župana ter očeta Ostpolitike Willyja Brandta – spremljal še kancler Konrad Adenauer, ga je le nekaj mesecev pozneje v bonski vladni palači zamenjal Erhard. Dober mesec po odstopu prvega povojnega kanclerja Zahodne Nemčije so mladega ameriškega predsednika med še eno povorko v odprtem avtomobilu v teksaškem Dallasu zadeli streli.

Boj za svobodo, ki ga je John F. Kennedy tako prepričljivo opeval v Berlinu, se nadaljuje. Poleg agresivne Rusije to vse bolj dokazuje zdajšnja komunistična velesila Kitajska, ki z vojaškimi oporišči na Kubi, otoku brez svobode že od leta 1959, ogroža še eno nesmrtno dediščino JFK: preprečitev jedrskega spopada med kubansko krizo oktobra 1962.