Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Delal in namesto plačila kupoval material na račun podjetja

Konfederacija sindikatov delavcev zaključuje pripravo kazenske ovadbe, tudi zaradi dela na črno v Emo orodjarni.
Da je bilo v Emo orodjarni marsikaj narobe, pojasnjujeta tudi brata Peter in Tomaž Kerš (skrajno desno), sicer solastnika Corda orodjarne. Pravita, da njun 17,45-odstotni delež v podjetju ni bil dovolj, da bi bila upravičena do vpogleda v knjige Emo orodjarne, ki je v lasti Corda orodjarne. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Da je bilo v Emo orodjarni marsikaj narobe, pojasnjujeta tudi brata Peter in Tomaž Kerš (skrajno desno), sicer solastnika Corda orodjarne. Pravita, da njun 17,45-odstotni delež v podjetju ni bil dovolj, da bi bila upravičena do vpogleda v knjige Emo orodjarne, ki je v lasti Corda orodjarne. FOTO: Špela Kuralt/Delo
20. 1. 2025 | 08:24
20. 1. 2025 | 08:25
4:22

Celjsko podjetje Emo orodjarna je od 20. novembra v stečaju. Lastnica podjetja je Corda orodjarna, v kateri ima največji delež nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik, ki je bil tudi prokurist Emo orodjarne. Ob začetku stečaja je bilo tam okoli 120 delavcev, nujne posle jih dokončuje okoli 65. Rok za prijavo terjatev je 20. februar, ob prijavah pa so v Konfederaciji sindikatov delavcev (KSD) odkrili domnevne primere dela na črno.

Predsednik KSD Gvido Novak je spomnil, da so v sindikatu načrtovali, da bodo delavci dali izredno odpoved iz razlogov na strani delodajalca in šli v izvršbo zaradi neizplačanih plač. »Novembra so bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Plače so zamujale, regresa ni bilo, za september so jim plačali 300 evrov. Ko smo imeli sklican sestanek, je prav na tisti dan podjetje samo dalo predlog za stečaj. Videli so namreč, da bi ostali brez delavcev, naročil pa je bilo veliko,« je dejal Novak. Dodal je, da je sodišče zelo hitro odločilo: »Običajno govorimo o dnevih, tu pa je bil v treh, štirih urah izdan sklep o uvedbi stečajnega postopka.«

Predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak: »V treh, štirih urah je bil izdan sklep o uvedbi stečajnega postopka.« FOTO: Špela Kuralt/Delo
Predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak: »V treh, štirih urah je bil izdan sklep o uvedbi stečajnega postopka.« FOTO: Špela Kuralt/Delo

V začetku decembra so vsi zaposleni dobili odpovedi, zaradi dokončanja nujnih poslov so jih okoli 65 poklicali nazaj. Stečajni upravitelj Tomaž Pulko je zadovoljen: »Ker smo dobili soglasje za dokončanje nujnih poslov, smo dobili v stečajno maso več sto tisoč evrov, ki jih sicer ne bi bilo, terjatve pa bi se zaradi bančnih garancij še povečale.« Nekateri delavci so že dobili delo drugje, z nekaterimi, zlasti tistimi, ki imajo specifična znanja, so sklenili tudi podjemne pogodbe. Nekaj jih je vseeno ostalo, ker še vedno čutijo pripadnost podjetju. Pulko pričakuje, da bodo nujne posle zaključili do konca februarja, dva pa se zanimata tudi za najem orodjarne.

Delo na črno

Kot je povedal Gvido Novak, zaposleni do božično-novoletnih praznikov niso dobili treh plač: »Dobili pa so akontacijo tisoč evrov, kar je bila dobra volja stečajnega upravitelja, da bi vsaj nekaj imeli za praznike.« Sredstva iz jamstvenega sklada bodo dobili do konca februarja. Kot je pojasnila predstavnica sklada na novinarski konferenci, imajo trenutno skupno 128 zahtev delavcev: »Čakamo na spremembo minimalne plače, ker se vsako povišanje pozna pri izplačilu sklada. Dobili bodo nadomestilo plače, regresa in odpravnine, skupno okoli 3200 evrov na zaposlenega.«

Lastnik podjetja je Corda orodjarna, katere največji lastnik je nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Lastnik podjetja je Corda orodjarna, katere največji lastnik je nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Sindikat bo predvidoma danes zaključil s pisanjem kazenske ovadbe zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev, nesodelovanja s sindikatom in tudi zaradi dela na črno. Kot je pojasnil Novak, se je namreč na sindikat pri prijavi terjatev obrnil delavec, za katerega se je izkazalo, da s podjetjem ni imel nobene pogodbe o zaposlitvi, za svoje delo pa ni dobil plačila v denarju. Delavec je v pisni izjavi zapisal, da je v Emo orodjarni delal samo na podlagi ustnega dogovora z vodilnimi in da ni bil plačan z denarjem: »V več trgovinah, kot so Inpos, Merkur in druge, sem lahko kupoval stvari, predvsem gradbeni material, ker sem takrat gradil. Za vse, kar sem tako nakupil, pa so trgovine izdajale račune podjetju Emo orodjarna in podjetje je moje nakupe poravnalo trgovinam namesto plačila za moje opravljeno delo.« Kot je dejal Gvido Novak, je bilo takih delavcev, ki so se sicer kot vsi drugi evidentirali s prihodom na delo, v podjetju več.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine