Kongresni demokrati prenesli ustavno obtožbo proti Trumpu v senat

Skupina demokratskih članov predstavniškega doma ameriškega kongresa je včeraj prenesla v senat ustavno obtožbo proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi spodbujanja vstaje. Sodni proces zgodovinske druge ustavne obtožbe proti Trumpu se bo začel v tednu od 8. februarja.

Upravitelje ustavne obtožbe oziroma v tem primeru tožilce je vodil Jamie Raskin iz Marylanda, ki je prebral obtožnico, predsedujoči senatu demokrat Patrick Leahy iz Vermonta pa je potrdil, da so jo prejeli in da bodo ukrepali.



Prvi ustavni obtožbi proti Trumpu je leta 2020 v senatu predsedoval predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts, ki se je te dolžnosti tokrat otresel. Predsednik vrhovnega sodišča predseduje ustavnim obtožbam predsednikov, ki so na položaju, za vse druge osebe pa lahko ustavni obtožbi predseduje najstarejši član senata. Trump ni več predsednik, Leahy pa je v senatu že 46 let.

Predstavniški dom je potrdil ustavno obtožbo 13. januarja, ko je bil Trump še vedno predsednik. Obtožen je, da je z laganjem o izidu predsedniških volitev novembra lani in v govoru 6. januarja letos spodbudil svoje podpornike k napadu na poslopje zveznega kongresa.

Za obsodbo je potrebnih dve tretjini glasov senatorjev, kar pomeni, da bi se moralo demokratom pridružiti kar 17 republikancev, kar se ne bo zgodilo, ker Trump še vedno obvladuje stranko, saj obvladuje republikanske volivce, ki jih je prepričal, da so mu ukradli volilno zmago.


 

Če bi glasovali tajno, bi Trumpa obsodili

Če bi bilo glasovanje za ali proti obsodbi Trumpa tajno, bi bil obsojen, ker se senatorji, ki želijo leta 2024 kandidirati za predsednika, zavedajo, da ob Trumpu v republikanski stranki nimajo možnosti. Po obsodbi bi potem senat glasoval za dosmrtno prepoved predsedniških in drugih političnih kandidatur Trumpa.

Ker je glasovanje javno, si le redki, kot na primer Mitt Romney iz Utaha, ki je kot edini republikanec lani glasoval za obsodbo Trumpa zaradi izsiljevanja Ukrajine, upajo kljubovati Trumpu. »Če spodbujanje vstaje proti ameriški vladi ni za ustavno obtožbo, potem ne vem, kaj je,« je dejal Romney o prvi invaziji na kongres po britanski leta 1814.

Drugi republikanci že iščejo pravniške izgovore, zakaj nima smisla ustavno obtožiti nekdanjega predsednika, in v nasprotju z vsej javnosti dostopnimi dokazi že začenjajo govoriti, da to, kar je delal Trump, v bistvu ni nič strašnega. Zvezna policija medtem že preiskuje grožnje Trumpovih podpornikov senatorjem, ki bi si drznili podpreti obtožbo.


 

Je umestno soditi nekdanjemu predsedniku?

Senator iz Teksasa John Cornyn meni, da ni prav, da sodijo nekdanjemu predsedniku. »Ali lahko potem gremo nazaj in poskušamo soditi Baracku Obami?« se je vprašal, pri čemer pa ni pojasnil, zakaj bi si Trumpov predhodnik zaslužil ustavno obtožbo. Demokrati trdijo, da so leta 1876 vložili ustavno obtožbo proti tedanjemu ministru za vojno Wiliamu Belknapu, čeprav je že odstopil s položaja. Slab primer sicer za demokrate, saj je bil Belknap oproščen.

Senat bo sojenje Trumpu začel šele v tednu od 8. februarja, kar sta se dogovorila vodja večine Chuck Schumer in manjšine Mitch McConnell. Kongres še vedno varuje več tisoč pripadnikov nacionalne garde, ki so jih namestili po napadu 6. januarja, v času ustavne obtožbe pa jih bo ostalo od 5000 do 7000.

Začela se je tudi preiskava generalnega inšpektorja pravosodnega ministrstva ZDA Michaela Horowitza, potem ko je New York Times objavil članek o tem, da je Trump skupaj z uradnikom ministrstva Jeffom Clarkom razpravljal, kako se znebiti vršilca dolžnosti pravosodnega ministra ZDA Jeffa Rosena, ki ni hotel razveljaviti predsedniških volitev, in tako rekoč izvesti državni udar.


 

Več kot 60 sodnih porazov Trumpovih odvetnikov

Po poročanju New York Timesa so bili razen Rosena proti naklepu vsi v ministrstvu, ki so zanj slišali, in so zagrozili z množičnim odstopom. Trumpovih trditev o volilnih prevarah ni potrdil nihče, kljub temu pa jim verjamejo milijoni. Nekdanji pravosodni minister Bill Barr je javno zatrdil, da velikih prevar, ki bi vplivale na izid, ni bilo, in je raje odstopil, kot da posluša Trumpove pritožbe.

Trump je poskušal vplivati tudi na uradnike zveznih držav, da spremenijo izide volitev, med drugim v Georgii. Vsepovsod so ga zavrnili, njegovi odvetniki pa so s tožbami doživeli več kot 60 sodnih porazov.

Uspelo jim je le v Pensilvaniji, kjer so zahtevali, da Trumpove opazovalce spustijo bliže uradnikom med preštevanjem glasovnic. Dve tožbi, ki jima je uspelo priti do vrhovnega sodišča ZDA, sta bili gladko zavrnjeni.