Koalicija bo delila, čeprav še ne ve, koliko ima

Ljubljana – Koalicija se bo prihodnji teden osredotočila na določitev tistih prioritet iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče uresničiti že letos. Spremembe se očitno obetajo tudi na področju sociale, saj premier Janez Janša meni, da sistem terja temeljito prenovo, tudi reze tam, kjer je »sredstev enostavno preveč, popraviti pa je treba krivice tam, kjer je sredstev premalo«.

Ni sicer povsem jasno, kako bo koalicija določila prednostne naloge, če ni znano, koliko denarja bo sploh na voljo za vodenje politik, ki si jih bodo zastavili. V prvih štirih mesecih letos je bilo prilivov v proračun skoraj desetino manj kot v istem obdobju lani, po drugi strani pa je bila skoraj 11 odstotkov večja proračunska poraba.



V ponedeljek je bilo uradno konec epidemije in v 90 dneh po razglasitvi njenega prenehanja, najkasneje pa do 1. septembra, mora vlada v parlament priti z rebalansom proračuna. Urad za makroekonomske analize mora, najpozneje v 15 dneh po izteku ukrepov zaradi epidemije, finančnemu ministrstvu posredovati napoved makroekonomskih agregatov za leti 2020 in 2021. »Skladno z zakonom bomo pred poletjem pripravili novo napoved, skupaj z napovedjo brezposelnosti,« napovedujejo na Umarju. Pripravili ju bodo tudi s pomočjo podatkov urada za statistiko, ki je pred dnevi dobil novega v. d. direktorja, potem ko je vlada ekspresno razrešila Bojana Nastava. Ali je bila razrešitev zakonita, bo presojalo ustavno sodišče, ki bo na pobudo statističnega sveta presojalo, kateri zakon sploh ureja to področje.


 

Pritiski politike niso novi

Kot smo poročali včeraj, vlada ni zadovoljna z napovedmi gibanja brezposelnosti, s katero se je ob obravnavi Umarjevega Scenarija covid-19 seznanila na seji 5. maja. Umar bo zato znova pretehtal številke o brezposelnosti. Urad je sicer od leta 2001 s spremembo zakona o vladi formalno samostojna vladna služba, vodi ga direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade, pred tem je bil urad organ v sestavi ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.

Glede strokovnih in metodoloških vprašanj, ki zadevajo uporabo metodologij analize in napovedovanja ter interpretacij rezultatov, je Umar strokovno samostojen. Seveda se tokrat ni zgodilo prvič, da ministri niso zadovoljni z izračuni vladnih makroekonomistov. Že v preteklosti so polemike bile, ostale so večinoma za zaprtimi vrati.





Janez Šušteršič, nekdanji direktor Umarja, se tako na primer spominja, da je nekdanji predsednik vlade Tone Rop želel napovedi, za katere je pristojen Umar, prenesti na zunanjega svetovalca, a si je nato premislil. »Zelo slabo bi bilo, če bi vlada zunanjim svetovalcem verjela bolj kot Umarju. Mokre sanje finančnih ministrov so vedno bile, da bi sami delali makroekonomske napovedi. Po takšnih kregarijah je bilo vmes tudi deset let grajenja kredibilnosti in spoštovanja neodvisnosti institucij,» se spominja Janez Šušteršič, ki je vodenje Umarja prevzel leta 2001 in nato jeseni leta 2007, v času prve vlade Janeza Janše, s funkcije odstopil.


 

Dva izračuna brezposelnosti

Z Umarja so opozorili na naš včeraj objavljeni graf primerjav napovedi brezposelnosti. Evropska komisija brezposelnost napoveduje po metodi ILO oziroma gre za anketo o delovni sili, na Umarju pa napovedujejo dve stopnji brezposelnosti: registrirano in po anketi o delovni sili. V Scenariju covid-19 je poleg napovedi registrirane brezposelnosti (9,1 odstotka za 2020 in 9 odstotkov za 2021) tudi napoved brezposelnosti po anketi o delovni sili. Po tej so na Umarju za letos napovedali manjšo brezposelnost kot evropska komisija (5,4 odstotka proti njihovim 7 odstotkom), za leto 2021 pa sta po tej metodi napovedi enaki.