Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vladi ni všeč napoved brezposelnosti

Urad za makroekonomske analize in razvoj za vlado preveč pesimističen. Bo zamenjana tudi njegova direktorica?
Urad za makroekonomske analize in razvoj naj znova premisli o svoji napovedi o brezposlenosti letos in v prihodnjem letu. FOTO: Vidic Leon
Urad za makroekonomske analize in razvoj naj znova premisli o svoji napovedi o brezposlenosti letos in v prihodnjem letu. FOTO: Vidic Leon
2. 6. 2020 | 06:00
5:47
Ljubljana – Po zamenjavi na vrhu Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je iz vladnih krogov slišati tudi o nezadovoljstvu z delom Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Njegove napovedi naj bi bile preveč pesimistične, na primer napoved padca gospodarske rasti in napoved rasti stopnje brezposelnosti.

»V zadnjih dvajsetih letih nismo zaznavali političnih pritiskov za spremembo napovedi, četudi ta morda ni bila najbolj všečna,« povzemajo preteklost na Umarju. Se zdaj dogaja prav to? Po razpravi o scenariju covid-19 je vlada namreč Umarju predlagala, naj znova pretehta gibanje brezposelnih za to in prihodnje leto. Urad vodi Maja Bednaš, ki je petletni mandat začela 6. junija lani, o tem, da bi ji grozila morebitna predčasna zamenjava, sama ne ve nič.

napovedi Foto Infografika Delo
napovedi Foto Infografika Delo


Umar je sicer tista institucija, ki bi morala pripraviti analize posledic vladnih ukrepov za blažitev posledic epidemije koronavirusa. A vlada očitno močno zaupa zunanjim analitikom. Tomaž Smrekar je v pogovoru s premierom Janezom Janšo o njegovih nalogah na mestu prvega statistika v državi namreč dobil tudi napotek, da mora biti pozoren na zahteve po podatkih posvetovalne skupine za blaženje gospodarskih posledic epidemije, ki jo vodi Matej Lahovnik. V svoji prvi izjavi po prevzemu vodenja Sursa pa je Smrekar nato povsem jasno povedal, da bo ena od prioritet spremljanje učinkov vladnih ukrepov. Po njegovih besedah je nemogoče, da »bi tristo ljudi na Sursu lahko to kakovostno analiziralo, kar pomeni, da pridejo tukaj naproti raziskovalci Lahovnikove skupine«.

Marca in aprila je bilo na čakanju na delo 130.000 delavcev pri 23.500 delodajalcih v gospodarstvu; prva dva protikrizna zakona pa sta ohranila 260.000 delovnih mest, so ocenili v vladi.  FOTO:  Jože Suhadolnik
Marca in aprila je bilo na čakanju na delo 130.000 delavcev pri 23.500 delodajalcih v gospodarstvu; prva dva protikrizna zakona pa sta ohranila 260.000 delovnih mest, so ocenili v vladi.  FOTO:  Jože Suhadolnik


Bo torej Lahovnikova skupina, morebiti povsem pristransko, ocenjevala ukrepe, ki jih je pomagala pripraviti? »Ni namen, da bi naša skupina interpretirala podatke, sploh ne pristransko, pač pa da bi imeli dostop do njih takoj, ko se je treba odločati,« poudarja Matej Lahovnik.

Jože P. Damijan, opozarja, da v prvem četrtletju letos vlada s svojimi ukrepi ni mogla vplivati na gospodarska gibanja. FOTO: Eržen Jure
Jože P. Damijan, opozarja, da v prvem četrtletju letos vlada s svojimi ukrepi ni mogla vplivati na gospodarska gibanja. FOTO: Eržen Jure

 

Subjektivno ocenjevanje


Premier Janša je v nagovoru državljanom in državljankam ob sprejetju tretjega protikoronskega paketa ponovil, da smo med najuspešnejšimi državami na svetu v boju z epidemijo, ter dodal, da poskuša vlada to prednost čim bolj izkoristiti za odpravljanje njenih posledic. Evropska komisija je v svoji zadnji napovedi doslej sprejete ukrepe ocenila zelo pozitivno in Sloveniji tudi zaradi njih napoveduje možno hitro okrevanje, s katerim bi lahko že prihodnje leto zrasli skoraj na predkrizno raven.



Prva dva paketa pomoči sta po oceni vlade ohranila 260.000 delovnih mest, neposredno finančno pomoč pa usmerila k 1,3 milijona prebivalcev.

Interpretacije realnosti so lahko seveda subjektivne. Lahovnik je na novinarsko vprašanje o (ne)učinkovitosti vladnih protikriznih ukrepov minuli petek odgovoril, da »za zdaj tudi podatki Sursa kažejo, da je bil padec BDP v prvem četrtletju manjši od pričakovanj, kar je dobro, verjetno tudi posledica vladnih ukrepov«.

Dejstva pa so drugačna, opozarja ekonomist Jože P. Damijan: četrtletje je po koledarju trajalo od 1. januarja do 31. marca, sedanja vlada je nastopila mandat 13. marca, prvi protikrizni zakon je bil sprejet 2. aprila, veljati je začel dan kasneje, torej tri dni po koncu prvega četrtletja. »Dejstvo torej je, da vlada v prvem četrtletju s svojimi ukrepi nikakor ni mogla ublažiti padca BDP, saj so bili prvi ukrepi sprejeti šele po koncu prvega četrtletja,« je odločen Damijan.


Podatki statistike dostopni vsem


Ob menjavi na vrhu Sursa Lahovnik poudarja, da so za pripravo predlogov ukrepov potrebovali statistične podatke, ki jih niso prejemali dovolj hitro. »V skupini imamo dva ekonometrika, Saša Polanca in Igorja Mastena. Podatke Sursa, ki jih bomo dobili, bodo lahko analizirali tudi drugi, verjamem, da bodo nekateri tudi kritični. Pri razmišljanju o dodatnih ukrepih moramo imeti na voljo čim več podatkov, krize namreč ne bo konec junija,« poudarja. Surs od leta 2004 omogoča brezplačen dostop do mikropodatkov za raziskovalni namen. Dostop lahko dobi vsak, če ima status raziskovalca, podpisati pa mora pogodbo, v kateri je natančno navedeno, do kdaj, za kakšen namen jih bo uporabil in kako bo dostopal do njih. Do včeraj takšna pogodba s člani Lahovnikove skupine ni bila podpisana.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine