Ključni poudarki pred jutrišnjim glasovanjem

Referendumsko kampanjo v Makedoniji so zaznamovala skrajna stališča nasprotnikov in zagovornikov sporazuma o imenu države med Skopjem in Atenami. Zagovorniki so pretiravali z nerealnimi obljubami, nasprotniki pa so ga označili za konec makedonskega naroda. Tabor za sprejetje sporazuma je bil glasen, tabor proti njemu tih, največja opozicijska stranka pa je volivce pozvala, naj sami rešijo referendumsko dilemo. Ker glavni nosilci kampanje med seboj niso komunicirali, so preostali ljudje razdeljeni. Država in družba sta razklani na dvoje ali troje.

 

Kakšno je referendumsko vprašanje?
Glasi se: Ali ste za članstvo Makedonije v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo? Referendumsko vprašanje je pripravljeno tako, da spodbuja udeležbo čim več volivcev. Vse parlamentarne stranke so za članstvo Makedonije v EU in Natu. To velja tudi za večino državljanov, problem pa imajo tisti, ki so za EU in Nato, vendar nasprotujejo sporazumu z Grčijo.



Kaj vsebuje dogovor Skopja z Atenami?
Uradno ime države bo Republika Severna Makedonija. Prebivalci bodo po nacionalnosti Makedonci ali državljani Republike Severna Makedonija. Uradni jezik bo makedonski, država pa se je obvezala, da bo novo ime zapisala v ustavo do konca leta 2018.

 

Kaj bi pomenila zmaga zagovornikov sporazuma?
Če bo referendum v Makedoniji uspešen, se bo spremenila geopolitična slika v regiji. Makedonija bo dokaz, da je spore med državami mogoče rešiti z dialogom in po mirni poti. Bila bi zgled na Balkanu.

 

Kaj je potrebno za uspeh referenduma?
Da bi bil referendum veljaven, se ga mora udeležiti petdeset odstotkov plus en vpisani volivec, kar je okoli 900.000 od skupaj 1.806.336 volilnih upravičencev.

Kakšen je rezervni scenarij oblasti, če bo referendum na robu veljavnosti?
Če bo udeležba na referendumu vsaj 40-odstotna, bo vlada najverjetneje nadaljevala postopek za začetek procesa ustavnih sprememb. To pomeni, da bo v Sobranju potrebovala dvetretjinsko večino. Po naših informacijah si je že zagotovila potrebno število glasov poslancev.

Kaj bi sledilo, če bo referendum padel?
V Makedoniji in Grčiji lahko pridejo na oblast stranke, ki niso naklonjene rešitvi spora med državama. Ker bi Makedonija ostala v čakalnici EU in Nata, bi takšen razplet dogodkov okrepil secionistične težnje Albancev, ki bi hoteli na svoje. To bi lahko vodilo v razkosanje ali razpad države, ki bi postala generator nestabilnosti na Balkanu.