Kitajska taktika Kublajkana

Revija The Economist je ta teden spomnila, kako je mongolski vladar Kublajkan osvajal mesta, pri čemer se je opiral na svoj sloves krutega osvajalca. Njegovi vojaki so napisali sporočila in jih pritrjena na konice puščic pošiljali v mesta, ki so jih oblegali.

V sporočilih je pisalo, da je za prebivalce mesta najbolje, da se takoj predajo, saj se lahko samo tako izognejo množičnemu poboju, na katerega je bila, kot se je dobro vedelo, mongolska vojska še kako pripravljena. Prav to taktiko je vodstvo v Pekingu uporabilo v Hongkongu. Medtem ko se je nekdanja britanska kolonija pripravljala na še en konec tedna na ulicah, je bilo čez mejo, ki si jo Hongkong še vedno deli z matično državo, poslano sporočilo: to je zdaj že ogrožanje varnosti in državne suverenosti, zato ne bomo dopustili nobenega izziva, ki bi ogrožal avtoriteto osrednje vlade.

Ko je nato to mejno črto prečkal nov kontingent kitajske vojske – menda je šlo samo za zamenjavo v garniziji, ki je nameščena v središču Hongkonga –, je bila Kublajkanova taktika prepoznavna. Hongkonžani dobro vedo, da je prav ta vojska pred 30 leti s tanki neusmiljeno zapeljala v demonstrante na Tiananmenu, tako da bodo morali za vse, kar bodo počeli, prevzeti velikansko odgovornost. A pokazalo se je, da to še ni bilo dovolj.

Obletnica velikega razočaranja

Danes mineva pet let od takrat, ko je osrednja vlada v Pekingu razglasila načrt uvedbe omejene demokracije. Zdrugimi besedami: to je bletnica velikega razočaranja Hongkonžanov, ki so tega dne dojeli, da Kitajska ne bo izpolnila obljub, ki jih je ob odhodu zadnje kolonialne vlade dala Veliki Britaniji. Dejansko je to obletnica začetka gibanja dežnikov, kot so ga poimenovali pozneje, ki je jeseni 2014 dva meseca zasedalo več pomembnih četrti v tem 7,5-milijonskem mestu.

Pred letošnjo obletnico so aktivisti gibanja pozvali someščane, naj se znova udeležijo demonstracij, in to v do zdaj največjem številu. Za ponedeljek in torek je napovedana nova stavka, ki bi utegnila blokirati delovanje 21 sektorjev, na več krajih v mestu pa načrtujejo mirne sedeče proteste. Vse to je le še en poziv območni vladi, naj izpolni pet zahtev, med katerimi je najbolj pereča tista, ki zadeva politične spremembe.

Prav zaradi strahu, da se bo še večji del Hongkonžanov združil proti vodstvu v Pekingu, so območne oblasti aretirale pet aktivistov in vodij gibanja. Najprej je prispela novica o aretaciji Andyja Chana, voditelja zdaj že prepovedane Nacionalne stranke Hongkonga. Odpeljali so ga z letališča, in to tik pred tem, ko naj bi vstopil v letalo, s katerim bi odpotoval na Japonsko.
Potem je bilo objavljeno, da so aretirali Joshuo Wonga, enega od najuglednejših voditeljev gibanja dežnikov, ki je za to odslužil zaporno kazen. Na koncu so v petek aretirali še Agnes Chow, ki je bila z Wongom ustanoviteljica stranke Demosisto.

Podobno kot stranka Andyja Chana se tudi Demosisto zavzema za radikalne ideje osamosvojitve Hongkonga od LR Kitajske. Čeprav ti trije aktivisti niso bili najvidnejši v minulih treh mesecih stalnih nemirov (Wonga so šele junija izpustili iz zapora po odsluženi dvomesečni kazni), je policija napovedala, da preiskuje njihovo udeležbo v napadih na policijsko postajo.

Organizatorji iz Fronte za državljanske in človekove pravice so po aretaciji treh aktivistov odpovedali veliki prodemokratični pohod v soboto, a to še ne pomeni, da ne bodo številni Hongkonžani kljub temu šli na ulice. Aretacije se nadaljujejo. V petek so aretirali tudi člana območnega parlamenta in vodjo stranke Državljanske strasti Cheng Chung-taija.

Od junija do danes je policija aretirala več kot 900 ljudi, povezanih z nemiri. Vsi ti ljudje so talci razpleta težke situacije, v kateri še vedno ni jasno, ali se bo končala z manj ali več krvi.