Kdo bo v analih zapisan kot največji ameriški falot sodobnosti?

New York – Danes začeti proces proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga obtožujejo zlorabe položaja za vmešavanje tuje vlade v volitve ter oviranje kongresne preiskave, bo zaznamoval volilno leto ZDA. Tako kot postopka proti demokratu Billu Clintonu in republikancu Richardu Nixonu pa bo odmeval še precej dlje, saj razkriva globok politični razkol in diametralno nasprotno razumevanje vloge vlade in političnih elit v državi.



Poraženec tretjega procesa razrešitve v zgodovini ZDA in četrte preiskave (Nixon je odstopil še pred selitvijo postopka iz predstavniškega doma v senat) bo v zgodovino zapisan skoraj kot izdajalec ljudstva, z njim pa bo dolgotrajno politično škodo utrpela tudi njegova stranka. Demokratski tožniki si prizadevajo, da bi bil za takšnega prepoznan republikanski predsednik Trump, potem ko je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prosil za preiskavo nekdanjega demokratskega podpredsednika in sedanjega predsedniškega kandidata Joeja Bidna.



V predstavniškem domu, v katerem imajo večino, pa demokrati Trumpovega zadrževanja vojaške pomoči Ukrajini niso dokazali kot »nekaj za nekaj« in republikanska večina v senatu bo poskušala proces čim prej končati. S prstom kažejo na domnevne dobičke Bidnovih in nekaterih drugih demokratskih političnih rodbin v tujini.

Neuradno bo na zatožni klopi tudi domnevno tuje vmešavanje v zadnje ameriške volitve, pa naj bo to rusko, kot so trdili demokrati, ali ukrajinsko, kot obtožujejo republikanci. Oboji upajo na nove dokaze, ki naj bi dokazali sleparstvo druge strani. Nekdanji sodelavec Trumpovega osebnega odvetnika Lev Parnas se vse bolj kaže kot watergatski »vodovodar«, republikansko pravosodno ministrstvo pa še ni končalo preiskav domnevnih demokratskih predvolilnih goljufij.