Kdo bo koga v Washingtonu?

New York – Preiskava razrešitve republikanskega predsednika Donalda Trumpa v demokratskem predstavniškem domu ameriškega kongresa poteka s polno paro. Njegovo pravosodno ministrstvo je napovedalo protiudarec. Preiskavo, ali je FBI nadziral člane Trumpove predvolilne kampanje, naj bi povišali v kriminalistično.

Ni še znano, kje vidi zločine tožilec John Durham, ki se je podobno kot generalni inšpektor pravosodnega ministrstva Michael Horowitz osredotočil na obdobje pred tistim, ki ga je preiskovala marca končana preiskava Roberta Muellerja. Ta je dve leti iskal dokaze o tem, da je Trump sodeloval z Rusi, ti pa so vplivali na predsedniške volitve leta 2016, a jih ni našel, čeprav ga tudi ni izrecno opral krivde. Republikanski predsednik verjame, da je bilo vse skupaj zarota tedanje demokratske izzivalke Hillary Clinton in demokratskega predsednika Baracka Obame, povišanje Durhamove preiskave v kriminalistično pa bi lahko prisililo v pričanje tedanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja in direktorja Cie Johna Brennana, ki naj bi sodelovala pri tem. Preiskavo končuje tudi Horowitz.

Comey je ukazal nadzor nad člani Trumpove predvolilne kampanje po poročilu avstralskega veleposlanika v Londonu o pogovoru s Trumpovim zunanjepolitičnim svetovalcem. George Papadopoulos je Alexandru Downerju pripovedoval o opazki malteškega profesorja Josepha Mifsuda, da ima Rusija umazane podatke o Hillary Clinton, in ko so pozneje izginila elektronska pisma demokratske političarke, se je veleposlanik obrnil na ameriške oblasti. Papadopoulos je zanikal, da bi kaj vedel o izginuli elektronski pošti, Muellerjeva preiskava pa je pozneje pokazala, da je Mifsud pred zadnjim srečanjem z njim odpotoval v Moskvo. Za tedanjega direktorja FBI Comeyja je bilo vse skupaj dovolj sumljivo, da je ukazal nadzor.


 

Zapletena zarota

Joseph Mifsud je pred dvema letoma izginil neznano kam, a je v pričanju za italijanske oblasti izjavil, da so ga februarja 2017 izprašali tudi v FBI, kar je Papadopoulosa in druge navedlo na prepričanje, da ni bil ruski, ampak zahodni vohun ter orodje tedanje ameriške demokratske administracije za zapleteno zaroto proti Donaldu Trumpu. Republikanski predsednik verjame, da je več kot 30.000 elektronskih pisem, med katerimi naj bi bili tudi zaupni dokumenti, skrila ali uničila Hillary Clinton, sumljivo se mu zdi tudi, da je napade na računalnike demokratskega nacionalnega komiteja DNC pripisalo ruskim hekerjem podjetje Crowdstrike s soustanoviteljem ruskega rodu. V poletnem telefonskem pogovoru, ki je spodbudil demokratsko preiskavo proti njemu, je prosil za pomoč ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Zdaj je znano, da je razvpiti dosje britanskega obveščevalca Christopherja Steela, ki je vključeval domnevo o Trumpovem veseljačenju v Moskvi s prostitutkami, delno financirala predvolilna kampanja Hillary Clinton, predsednikove sovražnike pa bo morda razveselilo, da hočejo preiskovalci Trumpove razrešitve izprašati nekdanjega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona.