Razlika med Merzem, Merklovo in Scholzem

Friedrich Merz, predsednik konservativne Krščansko-demokratske unije (CDU), ki je včeraj slavil na volitvah v Nemčiji, je na poti, da postane novi nemški kancler.

Merz, katerega kariera je zelo dinamična, se je po 12-letni politični odsotnosti leta 2021 nepričakovano vrnil v bundestag. Med letoma 2005 in 2021 je v zasebnem sektorju zasedal vodilne položaje, med drugim je bil predsednik nadzornega odbora podjetja BlackRock, ameriške multinacionalne investicijske družbe, v Nemčiji.

Kaj Merzeva zmaga pomeni za Evropo?

Njegova politična pot se je začela leta 1989, ko je postal član evropskega parlamenta. Pet let kasneje je prestopil v bundestag in hitro zaslovel kot oster govornik. Leta 2002, ko je Angela Merkel prevzela vodstvo CDU, je stopil v ozadje in se umaknil iz politike. Vse do leta 2021 se je posvečal pravniški karieri, po napovedi, da se bo takratna kanclerka Merklova umaknila iz politike, pa se je odločil za vrnitev.

Kakšna je razlika med njimi?

Primerjava med Merzem in njegovima predhodnikoma, Olafom Scholzem in Angelo Merkel, razkriva pomembne razlike. Medtem ko je Merklova veljala za previdno in taktično političarko, je Merz znan po svoji pripravljenosti na politična tveganja. To se je pokazalo na januarski konferenci stranke, ko je poskušal sprejeti strožji zakon o priseljevanju s pomočjo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), kar je sprožilo burne odzive, piše Deutsche Welle (DW).

Merzev vpliv v CDU je bil ključen pri oblikovanju strankinega programa. Kljub kontroverznim stališčem, kot sta podpora jedrski energiji in liberalna ekonomska politika, mu je uspelo stranko popeljati v bolj konservativno smer. Njegova politika je pogosto izzvala polemike, vendar je ohranil podporo znotraj stranke, kar je pripeljalo do njegovega imenovanja za kanclerskega kandidata. Njegov vzpon na položaj kanclerja označuje pomemben preobrat v nemški politiki, saj po letih bolj centrističnega pristopa Merklove pomeni vrnitev k bolj konservativnim vrednotam.

»Merzeva zmaga na volitvah je rezultat njegove sposobnosti, da združi različne frakcije znotraj CDU in Krščansko-socialne unije (CSU) ter oblikuje koalicijo, ki bo lahko vodila Nemčijo v prihodnost,« navaja DW.

Trumpa označil za občudovalca avtokratov

V volilni kampanji se je že zgodaj predstavil kot odločen poslovnež, kot tak pa je dobro opremljen za neposredne posle z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, piše Guardian. A ko je Trump obrnil pogled na rusko agresijo nad Ukrajino, je bil Merz v nekaj urah prisiljen spremeniti svoj pristop. Nekoč optimistični zagovornik transatlantskega sodelovanja je prejel prvo dozo realpolitike, še preden je osvojil najvišji položaj, navaja Guardian.

Merz ni skrival šoka po Trumpovih izjavah, da je za vojno kriva Ukrajino. »Tako nam zgodbo Putin predstavlja že leta.  Če sem pošten, sem šokiran, da je Donald Trump to zgodbo vzel za svojo,« je dejal in ob tem Trumpa  označil za »občudovalca avtokratskih sistemov«.

Če se bomo utapljali v čustvih, po njegovih besedah Evropa ne bo prišla daleč.  »Edino, kar lahko naredimo, če imamo drugačno predstavo o ... demokraciji ... [je], da čim prej stopimo skupaj za Evropo.«

Medtem ko so se evropski voditelji zbrali v Kijevu, da bi obeležili tretjo obletnico vojne v Ukrajini, je kandidat za kanclerja Merz danes dejal, da »Evropa ostaja trdno na strani Ukrajine«. Dodal je, da mora napadena država za mir, ki bo pravičen, biti del mirovnih pogajanj.

V pogovorni oddaji Markus Lanz je januarja 2023 kritiziral pomanjkanje integracije v Nemčiji in dejal, da so ljudje, ki »nimajo kaj iskati v Nemčiji«. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters

Kontroverznosti in politična stališča

Friedrich Merz je v svoji politični karieri pogosto sprožal polemike. Med drugim je v preteklosti nasprotoval liberalizaciji zakonov o splavu in se leta 1997 izrekel proti kriminalizaciji posilstev.

Merz je tudi zagovornik jedrske energije, kar je v nasprotju s prevladujočim mnenjem v Nemčiji, ki se je po nesreči v Fukušimi leta 2011 odločila za postopno opuščanje jedrske energije. Prav tako je znan  po kontroverznih izjavah o migracijski politiki. Že pred skoraj 25 leti je opozarjal na »probleme s tujci« in zagovarjal koncept »dominantne vodilne kulture« v Nemčiji, ta stališča pa je v zadnjih letih ponovno obudil. V pogovorni oddaji Markus Lanz je januarja 2023 kritiziral pomanjkanje integracije v Nemčiji in dejal, da so ljudje, ki »nimajo kaj iskati v Nemčiji«.

Čeprav so mnogi Nemci njegov poskus sodelovanja s skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) pri sprejemanju strožjega zakona o priseljevanju videli kot kršitev povojnega tabuja glede sodelovanja s skrajno desnico, velja, da se Merz zavzema za bolj konservativno smer CDU, kar je pripomoglo k njegovi priljubljenosti med volivci desnega pola.