Kako so mladi postali gonilo radikalne desnice

Tisoče privržencev skrajne desnice se je v soboto zbralo na tradicionalni komemoraciji v Budimpešti, ki zaznamuje poskus nacističnih in madžarskih čet leta 1945, da bi se prebile iz obleganega mesta. Vzporedno s tem so potekali protesti protifašističnih aktivistov, ki opozarjajo na porast skrajne desnice po vsem svetu.

Na drugi strani Evrope pa je madžarski premier Viktor Orbán na srečanju skrajnih desničarskih voditeljev v Madridu poudarjal, da njihovo gibanje postaja mainstream, pri tem pa izrazil podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Budimpešta: Tisoči na shodu skrajne desnice, pod budnim očesom policije

Vsako leto se v madžarski prestolnici zberejo skrajno desni privrženci iz vse Evrope, da bi zaznamovali t. i. »dan časti«. Ta dogodek zaznamuje poskus nemških in madžarskih enot, da bi med sovjetskim obleganjem Budimpešte leta 1945 prebile obroč in dosegle nemške linije.

Madžarske oblasti so po lanskoletnih nasilnih incidentih okrepile varnostne ukrepe, zato so dogodki letos potekali mirno. Policija je množico nadzorovala z droni, policijskimi psi in okrepljenimi enotami.

Vsako leto se v madžarski prestolnici zberejo skrajno desni privrženci iz vse Evrope, da bi zaznamovali t. i. »dan časti«. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

Po ocenah novinarjev AFP je na spominskem pohodu z budimpeškega gradu sodelovalo približno štiri tisoč ljudi, pri čemer so nekateri nosili skrajnodesničarske simbole in celo nacistične uniforme.

Med njimi je bil tudi 33-letni zavarovalni posrednik Zsolt, ki je za AFP povedal, da je želel »počastiti junake, prave Madžare, ki so branili mesto«.

V Münchnu več kot 250.000 ljudi proti skrajni desnici

Na drugi strani mesta je nekaj sto protifašističnih protestnikov izražalo svoje nestrinjanje s shodom. »S ponovno razširitvijo fašizma v Nemčiji, Avstriji in po vsem svetu je pomembno, da smo na ulicah,« je dejala protestnica, sicer upokojenka, še piše AFP.

Orbán in evropski skrajni desničarji z geslom 'Naredimo Evropo spet veliko'

Madžarski premier je isti konec tedna v Madridu stopil na oder ob bok nekaterih vodilnih evropskih skrajnodesničarskih politikov na dogodku, ki ga je organizirala španska nacionalistična stranka Vox.

Orbán je v svojem govoru navdušeno pozdravil politične spremembe v ZDA: »Trumpov tornado je v nekaj tednih spremenil svet.. Včeraj smo bili heretiki, danes smo ’mainstream’,« je dejal. FOTO: Ana Beltran/Reuters

Na zborovanju z naslovom »Make Europe Great Again« so se zbrali voditelji Nacionalnega zbora Marine Le Pen, Geert Wilders iz nizozemske Stranke za svobodo (PVV), Matteo Salvini iz italijanske Lige in nekdanji češki premier Andrej Babiš.

Orbán je v svojem govoru navdušeno pozdravil politične spremembe v ZDA: »Trumpov tornado je v nekaj tednih spremenil svet ... Včeraj smo bili heretiki, danes smo ’mainstream’,« je dejal pred privrženci skrajne desnice.

Orbán se bo v prihodnjih dneh v Budimpešti srečal tudi z Alice Weidel, vodjo skrajno desne nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je pred kratkim dosegla nove uspehe na nemških deželnih volitvah.

Soočenje z zgodovino in očitki o revizionizmu

Shodi, kot je tisti v Budimpešti, vzbujajo zaskrbljenost pri zgodovinarjih in raziskovalcih skrajne desnice. Hunyadi Bulcsu iz madžarskega inštituta Political Capital opozarja, da skrajni desničarji dogodek uporabljajo za oživljanje narativ, ki relativizirajo vlogo nacistične Nemčije.

»Za te skupine so vojaki, ki so poskušali pobegniti iz obkoljene Budimpešte, junaki. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

»Za te skupine so vojaki, ki so poskušali pobegniti iz obkoljene Budimpešte, junaki, ki so branili Zahodno Evropo pred Sovjetsko zvezo,« pravi Bulcsu. »Toda ker je bil ta poskus izveden v imenu nacistične Nemčije, ga ne moremo na noben način poveličevati.«

Madžarska vlada je v preteklosti že doživela kritike zaradi poskusov revizije zgodovine. Premier Orbán je leta 2017 povzročil ogorčenje, ko je pohvalil Miklósa Horthyja, madžarskega voditelja med letoma 1920 in 1944, ki je sprejel protijudovske zakone in sodeloval z nacisti pri deportacijah madžarskih Judov.

Kljub kritikam Orbán vztraja, da Madžarska ostaja država, ki zavrača antisemitizem in se bori za suverenost pred vplivom Bruslja. Njegova politika se pogosto ujema z ideologijami drugih skrajno desnih strank v Evropi, ki zagovarjajo strožjo migracijsko politiko, evroskepticizem in obnovo vezi z Rusijo kljub vojni v Ukrajini.

Krepitev desnice ali trenutni politični val?

Dogodki v Budimpešti in Madridu odražajo širši trend vzpona skrajne desnice po Evropi. Nacionalistične in populistične stranke pridobivajo podporo, predvsem med mladimi volivci, ki se počutijo odtujene od tradicionalnih političnih elit.

Na zborovanju z naslovom »Make Europe Great Again« so se zbrali voditelji Nacionalnega zbora Marine Le Pen, Geert Wilders iz nizozemske Stranke za svobodo (PVV), Matteo Salvini iz italijanske Lige in nekdanji češki premier Andrej Babiš. FOTO: Ana Beltran/Reuters

Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je ta val trajen ali zgolj trenutni politični pojav. Zbliževanje evropskih skrajnih desničarjev in njihovo povezovanje z ameriško Trumpovo administracijo nakazuje, da utegnejo imeti ti politični tokovi dolgoročnejši vpliv na evropsko politično prihodnost.

V zadnjem desetletju so bile evropske volitve pogosto sinonim za uspeh progresivnih sil, predvsem v kontekstu okoljskih gibanj, človekovih pravic in večje socialne enakosti. A nedavni politični preobrat je razkril globlje spremembe v političnih preferencah mlajših generacij. Če so nekoč veljali za nosilce liberalnih vrednot, danes vse pogosteje postajajo ključni podporniki desničarskih populističnih in celo skrajno desnih strank.

Po vsej celini opažamo vzpon političnih sil, ki so še pred nekaj leti veljale za marginalne. V Nemčiji Alternativa za Nemčijo (AfD) dosega rekordne rezultate, v Franciji Nacionalni zbor Marine Le Pen osvaja mlade volivce, na Nizozemskem pa je ravno mlajša populacija pomagala Geertu Wildersu do zmage na parlamentarnih volitvah. Raziskave kažejo, da se ta trend razširja tudi na druge države, od Avstrije in Italije do Poljske in Španije.

Občutek izgubljene prihodnosti

Ena izmed najpogosteje navedenih razlag je ekonomska negotovost. Mladi v Evropi se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški, nizkimi plačami in oteženim dostopom do stanovanj. Raziskava nemškega Inštituta za generacijske študije je pokazala, da mladi, ki se identificirajo kot pripadniki skrajne desnice, pogosteje občutijo tesnobo in negotovost glede svoje prihodnosti.

Po vsej celini opažamo vzpon političnih sil, ki so še pred nekaj leti veljale za marginalne. FOTO: Thomas Coex/AFP

V Franciji je skrajni desnici uspelo nagovoriti mlade s sloganom zaščite »pravih Francozov« in obljubo gospodarske stabilnosti.

Migracije in nacionalna identiteta

Migracijska kriza iz leta 2015 še vedno močno vpliva na politične preference mladih. V Nemčiji so nedavni nasilni incidenti, v katerih so bili osumljenci prosilci za azil, močno dvignili podporo AfD, zlasti med mladimi moškimi.

Richard Overy: Govorjenje o vojni jo lahko naredi verjetnejšo

Mnogi med njimi menijo, da je multikulturalizem spodkopal varnost in identiteto države. Podobna dinamika se dogaja tudi na Nizozemskem, kjer Wildersovi podporniki opozarjajo na nevarnosti »islamizacije« Evrope.

Socialna omrežja kot nova fronta desnega populizma

Medijski prostor je bil v zadnjem desetletju bistveno preoblikovan, pri čemer so tradicionalni informacijski kanali izgubili monopol nad javno razpravo. Tiktok, X in youtube so postali glavni viri politične mobilizacije mladih. V Nemčiji ima AfD na tiktoku več kot 500.000 sledilcev, kar močno presega tradicionalne stranke.

Tiktok, X in youtube so postali glavni viri politične mobilizacije mladih. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

Mlade vplivnice, kot je Celina Brychcy, uspešno širijo desne ideje skozi videoposnetke o življenjskem slogu, ki se spogledujejo s tradicionalnimi vrednotami in nacionalizmom.

Normalizacija skrajne desnice

Eden izmed ključnih izzivov, ki ga prinaša vzpon skrajne desnice, je proces normalizacije. Če je bilo v preteklosti podpiranje desničarskih populističnih strank obremenjeno s političnim stigmatiziranjem, danes takšne omejitve vse bolj bledijo.

Profesor Tarik Abou-Chadi z Univerze v Oxfordu opozarja, da mladi preprosto ne dojemajo skrajne desnice kot nečesa nevarnega. V nasprotju s starejšimi generacijami, ki imajo neposreden spomin na fašizem in nacizem, so današnji mladi odrasli v obdobju, ko so bile stranke, kot je AfD, že sestavni del političnega sistema, poroča BBC.

Podobno velja tudi za Francijo, kjer je Jordan Bardella, mladi vodja Nacionalnega zbora (RN), popolnoma preoblikoval imidž stranke. Namesto starega diskurza, ki je temeljil na odkrito rasističnih stališčih, se zdaj RN predstavlja kot branilec delavskega razreda in mlajših generacij, ki se počutijo odrinjene od tradicionalnih elit.

Ali gre zgolj za protestni glas?

Številni analitiki so sprva domnevali, da je podpora mladih skrajni desnici zgolj oblika protestnega glasovanja proti etabliranim strankam. A zadnje raziskave kažejo drugačno sliko. Mladi desničarji ne vidijo svojih odločitev kot kratkoročnega izraza nezadovoljstva, temveč kot resnično ideološko alternativo trenutnemu sistemu.

V Nemčiji so nekateri mladi simpatizerji AfD celo začeli odkrito dvomiti o zgodovinskih dejstvih o nacizmu. FOTO: Angela Weiss/AFP

V Nemčiji so nekateri mladi simpatizerji AfD celo začeli odkrito dvomiti o zgodovinskih dejstvih o nacizmu, kar je povzročilo alarm pri zgodovinarjih in učiteljih.

V šolah se pojavljajo primeri, ko dijaki odkrito izražajo mnenja, ki poveličujejo Hitlerja ali marginalizirajo holokavst.

Diana Schwitalla, učiteljica zgodovine v Chemnitzu, pripoveduje, da je v razredu že slišala trditve, da je bila druga svetovna vojna »pravična«, in da »so bili razlogi za smrt ljudi dobri«. Takšni pogledi, nekoč rezervirani za skrajne obrobne skupine, so zdaj vse pogostejši tudi v osrednjem diskurzu, piše britanski BBC.

Kaj sledi?

Politični zemljevid Evrope se ne spreminja le na površini, temveč se dogajajo globoki premiki v vrednotah in identiteti mlajših generacij. Zdi se, da »generacija Greta«, ki je zaznamovala volitve leta 2019 s podporo zelenim strankam, odstopa prostor »generaciji Bardella«, ki vidi rešitev v desničarskem populizmu slikovito, piše The Parliament Magazine.

Na Nizozemskem je mlajša populacija pomagala Geertu Wildersu do zmage na parlamentarnih volitvah. FOTO: Thomas Coex/AFP

Vprašanje, ki ostaja, je, kako bodo tradicionalne stranke odgovorile na to spremembo. Socialdemokrati in liberalci se soočajo z izgubo podpore in razdrobljenostjo, medtem ko desnica konsolidira svoje vrste. Če bo trend nadaljeval s sedanjo hitrostjo, bi lahko naslednje desetletje pripadalo populističnim in skrajno desnim silam.

A če je zgodovina Evrope čemur koli priča, potem je to dejstvo, da so politične spremembe vedno ciklične. Danes se morda zdi, da je desnica na pohodu, toda vprašanje, ki si ga postavljajo številni analitiki, je, ali bo ta val trajen ali zgolj začasna posledica družbenih prelomnic.

Rešitve in možni scenariji

Če mladi čutijo, da nimajo prihodnosti in da jih tradicionalne stranke ne zastopajo, bodo iskali alternative. Desničarski populisti so tisti, ki ponujajo preproste odgovore na kompleksna vprašanja – in to v jeziku, ki je mladim blizu, dodaja politolog Kai Arzheimer z Univerze v Mainzu, ki je v svojem znanstvenem članku Explaining Electoral Support for the Radical Right analiziral dejavnike, ki prispevajo k podpori skrajnih desničarskih strank.

A če je zgodovina Evrope čemur koli priča, potem je to dejstvo, da so politične spremembe vedno ciklične. FOTO: Karina Hessland/Reuters

Tradicionalne stranke se bodo morale prilagoditi, če želijo pridobiti nazaj zaupanje mladih volivcev. Ena od možnih rešitev je, da začnejo naslavljati ključne skrbi mladih – predvsem ekonomsko varnost, dostopnost stanovanj in stabilne zaposlitve. Zdaj so mladi, v večini držav, namreč zapostavljeni. Tudi v Sloveniji.