Zahodu imamo povedati več kot on nam

V Ljubljani se danes začenja 8. edicija tridnevnega festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded. Potem ko so se od njegove prve izvedbe leta 2015 zvrstile teme avtonomija migracij, intima v času umetne inteligence, avtomatizacija in oblast, resnica, država, odgovornost in mir, je letos to rasizem – a ne katerikoli.

V fokusu bo »podvrsta rasizma«, ki ni novost, je pa v zadnjem času razširjena, izpostavljena in aktualna skoraj tako kot nasprotovanje temu, in sicer antipalestinski rasizem. Nasilje nad palestinskim prebivalstvom zlasti na zasedenih ozemljih v Vzhodnem Jeruzalemu, Zahodnem bregu in Gazi izraelska država z zatiranjem vseh vrst izvaja že desetletja, pri čemer gredo nekateri njeni predstavniki tako daleč, da jim ne zanikajo in odtegujejo le osnovnih človekovih pravic, temveč tudi tisto najbolj temeljno – pravico do obstoja.

Ahmed Tobasi: Dženin je po 7. oktobru odprto vojno območje

To je po lanskem 7. oktobru, ko so pripadniki vojaškega krila skrajnega palestinskega gibanja Hamas na jugu Izraela pobili več kot tisoč (večinoma) civilistov ter jih več kot 200 ugrabili v Gazo, privedlo do eskalacije nasilja, ki vztrajno dosega dno za dnom in je kmalu dobilo razsežnosti genocida: vsem na očeh, a z nič ali premalo ukrepanja Zahoda, občutno preveč pa dvoličnosti ob njegovih »zgroženostih« in »zaskrbljenostih«, pozivih k (vsaj začasnemu, v vsakem primeru pa prepoznemu) premirju ter omogočanju humanitarne pomoči, hkrati pa »neomajni podpori« in vojaški pomoči Izraelu v »boju proti terorizmu«.

Skupna izkušnja kot lekcija

Antipalestinski rasizem bodo na festivalu Grounded obravnavali na več diskurzivnih dogodkih, povezanih prav s trenutno vojno v Gazi ter izraelskim početjem na tem območju. Kot je za Delo pojasnila vodja tega dela festivalskega programa Barbara Rajgelj, so se za temo rasizma odločili že pred letom, vendar zaradi pogroma izraelske države nad palestinskim prebivalstvom v zadnjih mesecih niso mogli spregledati vprašanja, kako se po vseh »nikoli več« spet odvija isto.

»Nasilju, vojnim zločinom in genocidu vedno predhodi dehumanizacija nasprotnika. Rasizem je drugo ime za kategorizacijo ljudi na tiste, ki so vredni (dobrega) življenja, in tiste, ki se jih lahko pusti umreti. Evropski rasizem ima dolgo zgodovino in izjemno hude posledice. Večji del zgodovine se je večji del posledic manifestiral zunaj Evrope, in kot je zapisal Aimé Césaire nekaj let po drugi svetovni vojni, je nacizem samo pripeljal kolonialno logiko in metode (vključno z genocidom) na evropska tla, šok nad grozodejstvi holokavsta pa ni (le) šok nad tem, kaj se je zgodilo, ampak kje in komu se je zgodilo – v Evropi, Evropejcem,« je pojasnila.

Po svetu se vrstijo protesti v podporo Palestini, tudi v Združenih državah Amerike (na fotografiji), največjih zaveznicah Izraela. FOTO: Jim Vondruska/Getty Images/AFP

Namen tokratne izvedbe festivala je »osvetliti izraelski genocid v Palestini in dati glas žrtvam, izraziti nasprotovanje normalizaciji vojne, ki je tudi pri nas preplavila medijski prostor, ter ne nazadnje prek srečanja propalestinskih iniciativ z Balkana spodbuditi napredne sile na tem delu sveta k razmisleku in prepoznanju, da je naša skupna zgodovinska izkušnja nekaj, iz česar se lahko učita tako Evropa kot svet. Da imamo o posledicah vojne propagande, nacionalizma in verskih delitev na eni strani, pa tudi o sobivanju v različnosti, iskanju kompromisov, vzpostavljanju in ohranjanju miru, nasprotovanju militarizaciji ter prizadevanjem za človekovo dostojanstvo in enakost na drugi, več povedati zahodnemu svetu kot on nam.«

Več plati genocida

V prostorih Narodnega muzeja, na Metelkovi in v lokalu Pritličje se bodo zvrstili pogovori Genocid in mednarodni politični sistem, Palestina in kolonializem danes, Tudi besede ubijajo. Mednarodni mediji in izraelski genocid v Gazi, Roza kapitalizem: pravice na videz, zatiranje po vsebini, Rasizem v Nemčiji in genocid: od antisemitizma do islamofobije, Študentske okupacije za svobodno Palestino in mladi kot avantgarda, Morilska UI ali morilske države? Uporaba umetne inteligence za nadzor in genocid nad Palestinci in širši globalni kontekst, Vojaško-rasistični kompleks: vojaška tehnologija v okupaciji Gaze, Zakaj palestinska državnost ni rešitev in Relativiziranje genocida v Gazi: resolucija o Srebrenici in palestinska država, ki bo vzel pod drobnogled sokrivdo, hinavščino in dvojne standarde Zahoda v odnosu do Palestine in Palestincev.

Pišem o bolečinah svojih ljudi. To je najmanj, kar lahko storim kot pisateljica

Od sodelujočih velja izpostaviti Petra Polacka, raziskovalca in razvijalca programske opreme pri inštitutu Forensic Architecture, ki v raziskavah in umetniških delih »obravnava vlogo političnih imaginarijev, teorij in fikcij pri soočanju s policijskimi in vojaškimi informacijskimi sistemi«, Ramo Salahat, tehnologinjo pri palestinski NVO 7amleh, kjer razvija predvsem klasifikatorje velikih jezikovnih modelov (LLM) za odkrivanje sovražnega govora in nasilja v hebrejščini, ter govorca iz Berlina Udi Raz in Salaha Saida, ki bosta nastopila na dogodku o rasizmu v Nemčiji.

Na dogodkih, ki jim bo ob večerih sledil klubski program na Metelkovi (Gala hala, Monokel, Tiffany), bodo poleg njih spregovorili še številni drugi zanimivi gostje iz Slovenije (Danilo Türk, Primož Šterbenc, Kristina Božič, Grega Ulen, Linn Koletnik, Marina Gržinić ...) in tujine.