V nadaljevanju preberite: 

»Štirideset let je dolgo obdobje. In moram reči, da Indija ni nič več dežela iz tega romana. Ko sem napisal knjigo Otroci polnoči, sem imel v mislih zgodovinski lok, ki vodi od upanja – krvavega, pa vendar upanja –, položenega v neodvisnost, prek izdaje in upanja v tako imenovano 'izredno stanje' (ki ga je premierka Indira Gandhi razglasila leta 1975), pa vse do novega upanja, ki se je rodilo po vsem tem. A Indija je zdaj vstopila v še bolj temačno fazo, kot je bila tista v letih 'izrednega stanja'.