Neomejen dostop | že od 9,99€
Odločitev indijske vlade, da bo tako zaščitila hrano za svoje prebivalstvo, je bilo mogoče pričakovati, ko so se začeli kmetje v državah, v katerih je kmetijstvo glavni vir prihodkov, ubijati pod pritiski dolgov, saj jim je bilo jasno, da jih zaradi slabe žetve ne bodo mogli odplačati. V trenutku, ko Azijo skrbi, kako bo na cene hrane vplivala vojna v Ukrajini, je prepoved izvoza indijskega žita povzročila dodaten šok. Članice skupine najbolj dinamičnih gospodarstev G20 so takoj pozvale New Delhi, naj se odgovorno vede do problemov hrane, kajti kako bi bilo, so se vprašali nekateri, če bi vsaka država tako ščitila svoje interese. Dejansko so nekatere azijske države priprle vrata izvozu žita, sladkorja, olja za kuhanje in palmovega olja, cene pšenice, koruze in soje pa so šle v nebo. Vse to je celino s 4,5 milijarde prebivalci pognalo na rob panike, nič kaj tolažilno ni bilo opozorilo strokovnjakov, da bo nadaljevanje izvajanja sankcij proti Rusiji pripeljalo do »apokaliptičnega« pomanjkanja gnojil, s tem pa tudi do neobvladljivega višanja cen hrane.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji