Kaj čaka bolnike s covidom-19 v intenzivni terapiji

Z obolelimi za covidom-19 je bilo včeraj v Sloveniji zasedenih 30 intenzivnih postelj, priključenih na ventilator je bilo 22 bolnikov s to boleznijo. Kakšni so postopki v intenzivni terapiji, kadar je bolnikom najtežje, smo vprašali zdravnika z več kot dve desetletji izkušenj z delom v intenzivni terapiji, anesteziologa Tomislava Mirkoviča.

Desetletje je bil vodja intenzivne oskrbe bolnikov na kardiokirurgiji UKC, zdaj pa je že dvanajsto leto v centru intenzivne terapije (CIT). Intenzivne postopke, vključno s predihavanjem pacientov, ima v malem prstu. Najprej nam pojasni, kako deluje ventilator oziroma respirator.


 

Ventilator, respirator ali umetna pljuča?

»Ventilator – ki ga ljudje imenujejo tudi  respirator, mi pa umetna pljuča – vpihuje zrak v pljuča. Pri tem se sodobni ventilator odziva na procese, ki se dogajajo v pacientu in temu prilagodi pogostost vpihovanja zraka, dihalni volumen, odstotek kisika v zraku, pojasni anesteziolog Mirkovič, ki je tudi koordinator za izdelavo respiratorja v UKC in član skupine za respiratorje na Gospodarski zbornici Slovenije, ki zdaj vodi izdelavo domačih respiratorjev.
 

Kakšni so postopki ob težavah v dihanju?

»Kadar pri bolniku s covid-19 pada raven kisika v krvi, ker pljuča ne delujejo v redu, potrebuje povečan vnos kisika. Dobi ga bodisi skozi nosni kateter bodisi s pomočjo obrazne maske. Rečemo, da gre bolnik »na kisik«. To je povsem neinvanziven, neboleč pristop.

Če bolezen napreduje in tovrstno dodajanje kisika ne zadostuje, saj raven kisika v krvi še naprej pada, priključimo bolnika na neinvanziven način na ventilator, s pomočjo katerega mu skozi masko dovajamo v sesedena pljuča pozitiven tlak.

Če je tak bolnik še dodatno prizadet ali celo nezavesten, mu moramo vstaviti v sapnik cevko za dihanje, kar imenujemo intubiranje. Pri tem je potrebna anestezija, s čimer ustvarimo pogoje, da je poseg neboleč, bolnik miren. Od tega trenutka naprej namesto bolnika dihajo umetna pljuča, rečemo, da bolnika »predihavamo«.

V obeh primerih se plini izmenjujejo v pljučih. Če se stanje še poslabša, lahko bolnika priključimo na ECMO – to pomeni, da kroži kri skozi črpalko, kjer se izmenjujejo plini. V tem primeru se izmenjava plinov CO2 in kisika dogaja v aparatu, ne več v pljučih,« pojasni Mirkovič.