Tudi zdravstvo potrebuje interventno injekcijo

Interventni ukrepi so potrebni tudi v zdravstvu, ki je zdaj najbolj na udaru, opozarjajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Vladi so predlagali, da sprejme v okviru aprilskega svežnja ukrepov tudi zdravstveni del, ki bo zagotovil dopolnilno financiranje zdravstva iz državnega proračuna, drugače bo celotno zdravstvo potonilo v primanjkljaj. Potrebnih je dodatnih 250 milijonov evrov.
 

Manj denarja v zdravstveno blagajno

Ukrepi, s katerimi je vlada za čas epidemije razbremenila gospodarstvo, pomenijo izpad prihodka in dodatne obremenitve za zdravstvo. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje ocenjujejo, da bo priteklo v blagajno 215 milijonov evrov manj prispevkov, kot je bilo načrtovano.

Razloga sta dva: okoli 200 milijonov manj priliva bo zaradi zmanjšanega obsega delovanja gospodarstva, še 15 milijonov manj pa zaradi odloga plačila prispevkov, ki je začasni interventni ukrep vlade za pomoč gospodarstvu.

Pomemben izdatek v tem času bodo boleznine; na ZZZS predvidevajo, da bo zaradi kriznih razmer 30 milijonov evrov več izdatkov za bolniško odsotnost nad 30 dni, kot so načrtovali v svojem finančnem načrtu.

ZZZS bo imel sicer za približno 144 milijonov evrov manjše izdatke z nenujnimi zdravstvenimi storitvami, ki jih zdravstvo zdaj skorajda ne izvaja, a kljub temu ni na varni strani.

Pod črto bo imela zdravstvena blagajna po predvidenih treh mesecih epidemije okoli 100 milijonov evrov primanjkljaja.

Na obzorju likvidnostne težave bolnišnic

Storitev, ki jih zdravstvo ne izvaja, ZZZS in zasebne (dopolnilne) zdravstvene zavarovalnice ne plačujejo. To dejstvo bo prineslo težave bolnišnicam in zdravstvenim domovom.

V treh mesecih bi opravil ta del javnega zdravstva za 170 milijonov evrov nenujnih storitev: 144 milijonov evrov bi moral plačati ZZZS, 26 milijonov evrov pa zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali.

Za toliko, torej 170 milijonov evrov, bodo bolnišnice in zdravstveni domovi v primanjkljaju, če ne bo finančne injekcije.

Čeprav nenujnih storitev ne izvajajo v celoti, je treba namreč plačevati celotni pogon: osebje, elektriko in druge materialne stroške, ki je zdaj namenjen skoraj v celoti epidemiji.

ZZZS zato predlaga, da bi manko 170 milijonov evrov državni proračun čim prej pokril – to je dolžan tudi po 48. členu zakona o javnih financah –, da ne bi bolnišnice postale nelikvidne. V času epidemije je še posebej pomembno, da je njihovo poslovanje nemoteno.

Časi so taki, da brez denarja ne dobiš opreme: ko je UKC, denimo, zdaj kupil sto respiratorjev za pet milijonov evrov, je moral takoj nakazati denar, čeprav je nakup drage opreme sicer v rokah države.

Za ZZZS in izvajalce

Interventni sveženj za zdravstvo – za ZZZS in državno zdravstvo skupaj 250 milijonov evrov –, je po izračunih ZZZS potreben poleg vsega naštetega tudi zaradi povečanih stroškov dela, prenehanja šolanja in prerazporeditve specializantov ter vstopnih in informativnih točk.

 drugačnem položaju kot državno organizirani del zdravstva so koncesionarji; tem pomagajo ukrepi za gospodarstvo. Morda se bo nekaj nenujnih zdravstvenih storitev izvajalo tudi pri njih, saj so dali predlog, da bi izvajali tiste nenujne storitve, brez katerih se stanje bolnikov poslabša.

Med epidemijo varčujejo zasebne zavarovalnice

Medtem ko javna blagajna torej že bije plat zvona, si lahko v zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah manejo roke. Manj nenujnih storitev, kot bo zdravstvo izvajalo, manj bodo v zavarovalnicah Vzajemna, Triglav in Generali imeli stroškov.

V ZZZS so izračunali, da bodo zasebne zavarovalnice v času treh mesecev epidemije prihranile okoli 50 milijonov evrov. V prejšnjih letih se je ob odpravljanju čakalnih dob pokazalo, da večjega dodatnega zalogaja storitev zdravstvo v drugi polovici leta ne more izvesti.