Ajatola Hamenej: Vsak udarec Izraelu je usluga človeštvu

Prvič po skoraj petih letih je danes pridigo ob petkovi molitvi v Teheranu podal vrhovni iranski voditelj ajatola Ali Hamenej. Kot so spomnili pri britanskem BBC, je to nazadnje storil leta 2020 po ameriškem atentatu na generala Revolucionarne garde Kasema Sulejmanija. Tokrat je to po smrti vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, ki ga je prejšnji teden ubila izraelska vojska, kot tudi iranskem napadu na Izrael v začetku tega tedna.

V svoji pridigi pred tisoči ljudi, v množici je bilo mogoče opaziti zastave skrajnega šiitskega gibanja Hezbolah in Palestine, je govoril večinoma v arabščini namesto v perzijščini, pri tem pa imel pri sebi puško.

V prvem delu govora je pozval k enotnosti muslimanov po svetu ter poudaril, da Palestinci, Libanonci in drugi muslimanski narodi z Iranci delijo istega sovražnika.

Po njegovih besedah je boj libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah proti Izraelu ključen za ves Bližnji vzhod. Pri tem je tako Hamasov napad 7. oktobra kot nedavni iranski raketni napad na Izrael označil za legitimen, rekoč, da se ima vsak narod pravico braniti pred agresorjem.

»To, kar so storile naše oborožene sile, je bila najmanjša kazen za agresijo izraelskega režima,« je zatrdil in dodal, da se imajo tudi Palestinci pravico braniti. »Nobeno sodišče ali mednarodna organizacija ne more kriviti palestinskega ljudstva, ker preprosto brani svojo domovino,« je dejal Hamenej in napovedal nadaljevanje boja t. i. osi odpora proti Izraelu: »Vsak udarec sionističnemu režimu je usluga vsemu človeštvu.«

Izrael je označil za vampirja, ZDA pa za steklega psa, piše BBC.

Medtem je na obisk v Bejrut prispel iranski zunanji minister Abas Aragči, ki se je tam sestal z libanonskim premierom Nadžibom Mikatijem in predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem, sicer tesnim zaveznikom Hezbolaha.

Sinoči »najsilovitejši napadi na Bejrut doslej«

Izraelska vojska je ponoči znova srdito bombardirala Bejrut. Po poročanju britanskega BBC je bombardiranje sprožilo velike eksplozije v bližini letališča, ki stoji na meji z južnim predmestjem Dahieh. To v mestu velja za trdnjavo Hezbolaha, cilj naj bi bila njegova poslopja oz., kot je dejal neimenovani vir za AFP, njegova tamkajšnja domnevna oporišča.

V južnem predmestju libanonske prestolnice je IDF izvedel kar enajst zaporednih napadov. Kot Al Džazira citira izraelske medije, naj bi bili tarča napadov visoki predstavniki šiitskega gibanja, med njimi Hašem Safidin, bratranec pred kratkim ubitega dolgoletnega vodje Hezbolaha Hasana Nasrale in potencialni novi vodja gibanja.

Izraelska vojska tega ni potrdila. Je pa sporočila, da je ubila Mohameda Rašida Skafija, poveljnika za komunikacije, in Mahmuda Jusefa Anisija, vpletenega v Hezbolahovo izdelavo orožja.

V zadnjih 24 urah so izraelska letala na Libanon izvedla približno 20 napadov, ob tem pa napadla tudi pomembno cesto med Sirijo in Libanonom ter tako ohromila promet med državama. Po navedbah izraelske vojske je bil tarča napada podzemni tunel, ki ga Hezbolah uporablja za tihotapljenje orožja. Po zdaj uničeni cesti je sicer doslej pred vojno v Libanonu od tod v Sirijo prebegnilo že kakih 130.000 ljudi.

Medtem ko se nadaljujejo zračni napadi na več krajih po vsem Libanonu, tudi na vzhodu države, so izraelske kopenske sile že nekajkrat poskušale vstopiti vanjo, vendar je gibanje Hezbolah njihove prodore večkrat uspešno odbilo, navaja katarska televizija Al Džazira.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je zaradi izraelskega obstreljevanja ta teden skupno umrlo več kot tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Libanonski premier Nadžib Mikati je v torek dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov naraslo na 1,2 milijona.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo še, da je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih ubitih 37 ljudi, 151 ljudi pa je bilo ranjenih. Po njihovih podatkih je bilo ta teden v Libanonu ubitih tudi več kot 40 reševalcev in gasilcev. Na jugu države, kjer je izraelska vojska prebivalcem več vasi znova zapovedala evakuacijo, sta bila ubita dva libanonska vojaka.

Napeto tudi na Zahodnem bregu

V četrtkovem raketnem napadu na begunsko taborišče Tulkarm na zasedenem Zahodnem bregu je izraelska vojska ubila najmanj 18 ljudi, je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa gre za najbolj smrtonosen napad v tem delu Palestine po letu 2000. Izrael trdi, da je v napadu ubil poveljnika Hamasa, ki naj bi bil odgovoren za več napadov v tem delu Palestine, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Kot navaja Wafa, je izraelsko letalstvo napadlo kavarno v štirinadstropni stavbi.

Hamas je napad označil za krutega in posvaril pred dodatnim zaostrovanjem razmer. Napad je obsodilo tudi palestinsko gibanje Fatah ter danes pozvalo k demonstracijam v čast ubitim.

Mesto in begunsko taborišče Tulkarm na severu Zahodnega brega sta bila avgusta med prizorišči obsežne operacije izraelske vojske. V zadnjem letu so izraelski vojaki in naseljenci na Zahodnem bregu ubili več kot 700 Palestincev. V istem času je bilo na izraelski strani ubitih 24 ljudi.