Iz sveta se vrstijo odzivi na sinočnji iranski napad na Izrael z več kot 200 raketami. Al Džazira citira japonskega in avstralskega predsednika vlade, ki sta napad obsodila in pozvala k deeskalaciji. 

Ameriški zunanji minister Lloyd Austin je v objavi na družbenih omrežjih po telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom zapisal, da sta »izrazila zadovoljstvo nad koordinirano obrambo Izraela proti skoraj 200 balističnim raketam, ki jih je izstrelil Iran, in se zavezala, da ostaneta v tesnem stiku«.

V Franciji je na to temo zasedal svet za nacionalno varnost. Kot so v Elizejski palači zapisali v sporočilu za javnost, je predsednik Emmanuel Macron najostreje obsodil napad Irana na Izrael ter potrdil francosko zavezo miru in varnosti v regiji. V znak zaveze varnosti Izraela pred iransko grožnjo je zato Francija mobilizirala svoje sile na Bližnjem vzhodu. Hkrati je Macron pozval Hezbolah, naj preneha s terorističnimi dejanji proti Izraelu, tega pa, naj nemudoma ustavi operacije v Libanonu. Libanonu je ponudil pomoč in podporo Francije, že kmalu pa ga bo na predsednikovo željo znova obiskal zunanji minister Jean-Noël Barrot.

ZDA in Izrael razpravljata o Iranu

V ZDA sta se pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami medtem soočila podpredsedniška kandidata Tim Walz iz vrst demokratov ter republikanec J. D. Vance. Kot povzema Al Džazira, sta oba izrazila neomajno podporo Izraelu. Nekateri republikanci menda celo pozivajo k temu, da ZDA napadejo Iran.

Danny Danon FOTO: David Dee Delgado/Reuters

Kmalu po iranskem napadu je predsednik Joe Biden ponovil, da ZDA v celoti podpirajo Izrael. Kot je dodal, se bo o odzivu na napad pogovoril z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan pa je poudaril, da bo napad imel hude posledice.

Netanjahu je že kmalu po napadu opozoril, da je Iran storil veliko napako, za katero ne bo ostal nekaznovan. »Kdorkoli nas napade, jih mi napademo nazaj,« je izjavil in tako neposredno zagrozil Teheranu.

Načelnik štaba iranskih oboroženih sil Mohamad Bagheri je medtem danes zagrozil, da se bo Teheran v primeru napada na njegovo ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa njegova infrastruktura, piše BBC.

Izraelski vojak fotografira avtomobil, poškodovan v iranskem napadu na Izrael. FOTO: Jack Guez/AFP

Iranska revolucionarna garda je raketni napad označila kot odgovor na uboje vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana. Tarče napadov so bila tri izraelska vojaška oporišča.

Zaradi iranskega napada izredno zasedanje VS ZN

Švica, ki je 1. oktobra od Slovenije prevzela predsedovanje najpomembnejšemu organu Združenih narodov, varnostnemu svetu, je potrdila, da se bo ta danes zaradi iranskega napada na Izrael sešel na izrednem zasedanju. Na zasedanju bo tudi izraelski veleposlanik Danny Danon, ki je včeraj napovedal za Iran zelo boleč odgovor na napad.

Varnostni svet ZN je imel podobno zasedanje že aprila, ko je Iran v odgovor na napad na konzulat v Damasku proti Izraelu poslal okrog 170 brezpilotnikov, 30 manevrirnih in 120 balističnih raket.

Tako aprila kot tudi zdaj večje gmotne škode menda ni bilo, saj so Izraelci s pomočjo ameriške mornarice sestrelili skoraj vse rakete. V prvem napadu je bila aprila ranjena beduinska deklica, v tokratnem pa na Zahodnem bregu ubit Palestinec, ki so ga zadeli ostanki sestreljene rakete. Izraelski zdravniki so ob tem poročali, da sta bili zaradi šrapnelov lažje ranjeni še dve osebi. Še tri osebe so bile ranjene v Jordaniji.

Ponekod v Iranu, Libanonu, Gazi in na Zahodnem bregu so iranski napad na Izrael proslavljali. FOTO: Majid Asgaripour via Reuters

Člani varnostnega sveta ZN, med njimi veleposlanik Samuel Žbogar, so aprila obsojali iranski napad in pozivali k umiritvi razmer, vendar varnostni svet ni izdal formalne obsodbe. Diplomati v ZN pričakujejo, da bo tokrat podobno.

»Odločili se bomo, kdaj in kako se bomo odzvali, vendar vam lahko povem eno: to bo opazno, boleče in mislim, da Iranci, ki nas opazujejo, razumejo, da to ni usmerjeno proti iranskemu ljudstvu, ampak proti radikalnemu režimu, ki je iransko ljudstvo potegnil v ta položaj,« je v torek novinarjem na sedežu ZN povedal Danon.

»Pripravljeni smo tako na obrambo kot na napad. Izrael bo sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov. Kot smo mednarodni skupnosti že prej jasno povedali: vsak sovražnik, ki bo napadel Izrael, mora pričakovati boleč odgovor,« je dodal Danon.

Boštjan Videmšek FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Bližnji vzhod na pragu velike vojne

»Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj mejijo na veliko vojno,« v današnjem Delu piše Boštjan Videmšek. Kot je Izrael včeraj zgodaj zjutraj po tednu dni bombardiranja in atentatu na voditelja Hezbolaha Hasana Nasralo pričakovano začel kopensko ofenzivo na južni Libanon, se je Iran, tudi skladno s pričakovanji, odzval s pošiljko okoli 200 balističnih raket proti Izraelu. Po navedbah iranske revolucionarne garde jih je 90 odstotkov doseglo svoje cilje. Izraelska vojska medtem trdi, da je Iran na njeno ozemlje izstrelil približno 180 raket, ki jih je večinoma prestregla protizračna obramba, tudi s pomočjo ZDA in Velike Britanije.

S tem je iranski režim »nasedel na provokacije in storil točno to, kar si je Benjamin Netanjahu najbolj želel. Iranske rakete v Izraelu niso povzročile večje škode, zelo verjetno pa se bo Izrael odzval z obsežnim bombardiranjem ključnih iranskih strateških ciljev. Netanjahu je na stežaj odprl vrata pekla«.

Iran je vrhovni pokrovitelj in upravitelj šiitskega gibanja Hezbolah, ki je z Izraelom zaradi vojne v Gazi znova na bojni nogi od oktobra lani. Po eksplozijah na tisoče komunikacijskih naprav, uničenju več sto raketnih izstrelišč ter atentatu na Hasana Nasralo je bistveno oslabljeno. Na jugu Libanona so včeraj potekali srditi spopadi med njegovimi borci in izraelsko vojsko.

Pripadniki Hezbolaha 21. septembra z zastavami na pogrebu treh soborcev, ki so umrli v izraelskem napadu na jug Bejruta FOTO: Amr Abdallah Dalsh/Reuters

»Izraelske skrajno desne oblasti, ki so kopensko ofenzivo pripravljale že več tednov, so v južni Libanon vdrle z elitnimi enotami. Pri tem so izraelska vojaška letala ves dan bombardirala južne četrti Bejruta, ki so – tako kot jug napadene države – pod nadzorom Hezbolaha. Izrael je prvič po letu 2006 vdrl v suvereno sosednjo državo. Ne gre za 'omejene operacije', kot trdijo izraelske oblasti, ki zaradi svojega političnega preživetja odpirajo nove in nove fronte,« je v svojem zapisu še poudaril Boštjan Videmšek.

Izraelska vojska nadaljuje napade na cilje v Libanonu – z njegovega juga znova poročajo o srditih spopadih – in Gazi, ki je v zadnjih dneh postala postranska novica; med drugim je nazadnje, tako Al Džazira, bombardiral že tretjo šolo v zadnjih dneh. V Libanonu je prebivalcem južnega Bejruta znova zapovedal evakuacijo, preden je tam izvedel najmanj pet napadov – kot zatrjuje IDF, na cilje Hezbolaha.

Prah in dim v južnem predmestju Libanona Šajah danes zjutraj. FOTO: Anwar Amro/AFP

Hezbolah medtem trdi, da se je spopadel z izraelskimi vojaki, ki so poskušali prodreti v Libanon. Prav tako je izvedel več raketnih napadov na položaje izraelskih sil na severu Izraela v naseljih Štula in Maskaf Am ter vojaško oporišče Šomera, poroča britanski BBC. Hezbolah je danes sporočil tudi, da so se borci gibanja spopadli z izraelskimi vojaki, ko so ti poskušali prodreti v vas Adaise. Po navedbah gibanja so se spopadli v jutranjih urah, borci Hezbolaha pa so Izraelcem »zadali izgube in jih prisilili k umiku«.

Napadi v Libanonu so zahtevali že več sto življenj. Samo včeraj je bilo v njih po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje ubitih 55 ljudi. Na stotisoče (notranje) razseljenih v Libanonu se sooča z vse slabšimi življenjskimi pogoji, primanjkuje jim osnovnih življenjskih potrebščin. Skoraj polovica je otrok. Vojna v Gazi od lanskega 7. oktobra je najbolj smrtonosna za otroke in ženske, je v teh dneh navedla nevladna organizacija Oxfam.