Oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, brigade Ezedin al Kasam, je prevzelo odgovornost za torkov napad v Tel Avivu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dva moška, oborožena z avtomatsko puško in nožem, sta na vlaku v soseski Jafa v južnem delu mesta ubila sedem ljudi, več ljudi pa ranila.

»Brigade prevzemajo odgovornost za junaško operacijo v Jafi, ki sta jo izvedla borca iz Hebrona,« je v izjavi zapisalo oboroženo krilo gibanja Hamas. Gre za napad na železniški postaji v Tel Avivu, ki se je zgodil v torek zvečer.

Napadalca, oborožena z avtomatsko puško in nožem, sta vstopila v vagon vlaka, ki se je ustavil na postaji. Začela sta streljati ter zabadati potnike, po napadu pa sta peš pobegnila s kraja dogodka, nato so ju policisti »nevtralizirali«. Enega so ubili, drugi pa je bil hudo ranjen, je sporočila izraelska policija.

Izraelski mediji so kmalu po napadu poročali, da sta bila napadalca Palestinca z zasedenega Zahodnega brega, kar so danes potrdile tudi brigade Ezedin al Kasam. V izjavi so navedli imena obeh borcev, ki »sta se uspela infiltrirati na okupirano palestinsko ozemlje«.

Napad v Tel Avivu se je zgodil le nekaj minut pred tem, ko so se v Izraelu sprožile sirene zaradi iranskih raketnih napadov. »Napad je sovpadal z bolečimi udarci, ki jih je Iran izvedel v osrčju okupatorske entitete,« je danes še sporočilo oboroženo krilo Hamasa.

Izrael napoveduje povračilni napad

Izrael se bo odzval na raketni napad, ki ga je v torek sprožil Iran, izraelske sile pa lahko udarijo kjerkoli na Bližnjem vzhodu, je danes dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. Več evropskih držav medtem svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran.

»Odzvali se bomo. Lociramo lahko pomembne cilje ter jih natančno in močno zadenemo. Lahko dosežemo vsako lokacijo na Bližnjem vzhodu, in tisti naši sovražniki, ki tega še niso doumeli, bodo to kmalu razumeli,« je Halevi dejal v videoposnetku, posnetem v letalskem oporišču v osrednjem Izraelu, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Poveljnik izraelskih oboroženih sil je ob tem danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP potrdil, da je Iran v torek na Izrael izstrelil približno 200 raket, s čimer je posodobil prejšnjo številko 180, o kateri je sprva poročala izraelska vojska. Ta je danes sporočila tudi, da je več raket, ki jih je v torek zvečer nad državo izstrelil Iran, zadelo oporišča izraelskih zračnih sil. Pri tem po njihovih navedbah ni nastala škoda na infrastrukturi ali vojaških zmogljivostih, prav tako naj v napadih ne bi bilo smrtnih žrtev.

Vrnite se domov

V luči zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu medtem vse več evropskih držav svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran. Priporočila svojim državljanom za umik iz Irana so danes poleg Slovenije objavile tudi Nemčija, Francija in Švica. Zunanje ministrstvo v Berlinu je objavilo poziv nemškim državljanom, naj zapustijo Iran, saj »razmere v celotni regiji ostajajo nestabilne in zelo napete«.

»Francoskim državljanom, ki prebivajo v Iranu in imajo to možnost, svetujemo, da zapustijo državo,« je na svoji spletni strani zapisalo francosko veleposlaništvo v Teheranu. »Državljanom priporočamo, naj Iran zapustijo na lastne stroške, če se jim to zdi mogoče in varno,« pa je sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo.

Iranski predsednik napovedal odločnejši odgovor

Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes dejal, da Iran ne želi vojne, vendar se bo v primeru izraelskega odgovora na torkove raketne napade odzval še odločneje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA in evropske države je pozval, naj Izraelu preprečijo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu.**

»Če bo Izrael želel odgovoriti, se bomo še odločneje odzvali, k temu je zavezana Islamska republika. Ne iščemo vojne, Izrael je tisti, ki nas je prisilil, da se odzovemo,« je Pezeškian dejal v Dohi na skupni novinarski konferenci s katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom al Tanijem.

»Sionistični režim želi s svojim umazanim delovanjem povzročiti negotovost in razširiti krizo na Bližnjem vzhodu. Od ZDA in evropskih držav želimo, da tej entiteti, ki so jo zasadile v regiji, povedo, naj preneha prelivati kri,« je še dejal iranski predsednik.

Katarski emir je medtem danes opozoril, da je Izrael s svojimi napadi v Libanonu celotno regijo »prignal na rob prepada«. Znova je obsodil tudi nadaljevanje izraelskih napadov v Gazi in dejal, da bo Katar kljub vsemu nadaljeval prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.

Libanon in Gaza še naprej na udaru

V senci naraščajočih napetosti z Iranom Izrael nadaljuje napade na Gazo, ki so danes terjali najmanj 79 življenj Palestincev. Med tarčami izraelskih sil sta bili po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa tudi šola in sirotišnica na severu razdejane enklave. Izraelski vojaki so znova vdrli tudi na območje Han Junisa.

Izraelska vojska je Han Junis napadla s tanki, v obleganju in obstreljevanju več stavb pa je bilo tam ubitih najmanj 32 ljudi, palestinske vire navajajo tuje tiskovne agencije.

Izraelska vojska je sporočila, da je napadla tri nekdanje šole, ki od začetka vojne praviloma služijo kot zatočišča za razseljene Palestince. Tudi tokrat so kot razlog za napade navedli domnevno prisotnost pripadnikov gibanja Hamas v objektih. Iz mesta Gaza medtem prihajajo poročila o novih napadih. Kot navaja katarska televizija Al Jazeera, naraščajoče število žrtev kaže na jasno zaostritev vojne s strani Izraela.

Skupno število potrjenih smrtnih žrtev skoraj eno leto trajajoče izraelske ofenzive v Gazi je danes doseglo 41.689. Še več kot 96.000 Palestincev je bilo v tem času ranjenih.

Izraelska vojska je po torkovem obsežnem iranskem raketnem napadu sporočila, da bo nadaljevala operacije v regiji. Poleg Gaze izraelske sile danes napadajo tudi Libanon in bombardirajo sirsko glavno mesto Damask.

Razdejanje v Han Junisu. FOTO: Bashar Taleb/AFP

V spopadih na jugu Libanona ubitih več izraelskih vojakov

V spopadih med izraelsko vojsko in pripadniki libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, še sedem je ranjenih, so sporočile izraelske sile. Hezbolah je medtem izstrelil več deset raket na mesto Safed v Izraelu in po lastnih navedbah na jugu Libanona odbil več napadov ter uničil tri izraelske tanke.

Na več območjih ob meji med Izraelom in Libanonom se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in gibanjem Hezbolah, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ubitih osem izraelskih vojakov. Gre za prve smrtne žrtve v izraelskih vrstah med kopensko ofenzivo na Libanon. Še sedem vojakov je ranjenih, nekateri med njimi huje.

Oboroženo gibanje Hezbolah je ob tem sporočilo, da je blizu vasi Marun al Ras ob meji z Izraelom uničilo tri izraelske tanke, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Navedli so tudi, da so njihovi borci danes uspeli odbiti več izraelskih napadov v okolici obmejnih vasi Odaisa in Jarun.

Libanonsko gibanje je po navedbah izraelske vojske izstrelilo približno 40 raket nad mesto Safed na severu Izraela, ki je okoli 25 kilometrov oddaljeno od meje z Libanonom. Opozorilne sirene so odmevale tudi v okoliških krajih, poročil o žrtvah ali večji škodi za zdaj ni. Hezbolah je po poročanju britanskega BBC danes nad Izrael skupno izstrelil približno 100 raket.

Izraelska vojska je medtem po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da še naprej bombardira cilje Hezbolaha v Libanonu, tudi v glavnem mestu Bejrut. Libanonski premier Nadžib Mikati pa je danes dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov v Libanonu naraslo na 1,2 milijona, ter ob tem znova pozval k prekinitvi ognja.

Izrael je sicer danes poleg Libanona in Gaze znova bombardiral tudi Sirijo, natančneje prestolnico Damask, od koder poročajo o več smrtnih žrtvah. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je šlo za napad na »stanovanjsko stavbo, ki jo pogosto obiskujejo voditelji Hezbolaha in iranske revolucionarne garde«, pri čemer naj bi umrli dve osebi. Sirski državni mediji medtem poročajo o najmanj treh ubitih civilistih, navaja dpa.

Skupina G7 verjame v možnost diplomatske rešitve

Članice skupine sedmih najmočnejših svetovnih gospodarstev G7 menijo, da je na Bližnjem vzhodu še vedno mogoča diplomatska rešitev. Poudarjajo tudi, da konflikt na regionalni ravni ni v interesu nikogar, je po današnji telefonski konferenci skupine sporočilo italijansko predsedstvo G7.

Voditelji so po poročanju tujih tiskovnih agencij na srečanju, ki ga je vodila italijanska premierka Giorgia Meloni, izrazili veliko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu in ostro obsodili napade na Izrael, ki jih je v torek izvedel Iran.

Bela hiša je danes ločeno sporočila, da se je na srečanju skupine G7 sodeloval tudi ameriški predsednik Joe Biden. »Predsednik in skupina G7 sta nedvoumno obsodila iranski napad na Izrael,« so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da je Biden izrazil popolno ameriško solidarnost in podporo Izraelu ter ponovno potrdil neomajno zavezanost ZDA varnosti Izraela.

Številni odzivi na sinočnji iranski napad

Iz sveta se vrstijo odzivi na sinočnji iranski napad na Izrael z več kot 200 raketami. Al Džazira citira japonskega in avstralskega predsednika vlade, ki sta napad obsodila in pozvala k deeskalaciji. 

Ameriški zunanji minister Lloyd Austin je v objavi na družbenih omrežjih po telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom zapisal, da sta »izrazila zadovoljstvo nad koordinirano obrambo Izraela proti skoraj 200 balističnim raketam, ki jih je izstrelil Iran, in se zavezala, da ostaneta v tesnem stiku«.

V Franciji je na to temo zasedal svet za nacionalno varnost. Kot so v Elizejski palači zapisali v sporočilu za javnost, je predsednik Emmanuel Macron najostreje obsodil napad Irana na Izrael ter potrdil francosko zavezo miru in varnosti v regiji. V znak zaveze varnosti Izraela pred iransko grožnjo je zato Francija mobilizirala svoje sile na Bližnjem vzhodu. Hkrati je Macron pozval Hezbolah, naj preneha s terorističnimi dejanji proti Izraelu, tega pa, naj nemudoma ustavi operacije v Libanonu. Libanonu je ponudil pomoč in podporo Francije, že kmalu pa ga bo na predsednikovo željo znova obiskal zunanji minister Jean-Noël Barrot.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je medtem danes generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa razglasil za persono non grata in mu prepovedal vstop v državo. Kot razlog je navedel, da Guterres ni nedvoumno obsodil iranskega raketnega napada na Izrael. »Kdor ne more nedvoumno obsoditi gnusnega iranskega napada na Izrael, kot so to storile skoraj vse države sveta, si ne zasluži stopiti na izraelska tla,« je na omrežju X zapisal Kac.

Prvega moža ZN je označil za protiizraelskega generalnega sekretarja, ki da podpira teroriste, posiljevalce in morilce. Očita mu tudi, da do danes še ni obsodil napada Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, niti si ne prizadeva, da bi palestinsko islamistično gibanje razglasil za teroristično organizacijo.

»Izrael bo še naprej branil svoje državljane in ohranjal svoje nacionalno dostojanstvo, z Antoniom Guterresom ali brez njega,« je še dodal. Guterres je sicer kmalu po torkovem raketnem napadu Irana na Izrael obsodil širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu. Na omrežju X je zapisal, da se nasilje mora končati in da je prekinitev ognja nujna. 

ZDA in Izrael razpravljata o Iranu

V ZDA sta se pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami medtem soočila podpredsedniška kandidata Tim Walz iz vrst demokratov ter republikanec J. D. Vance. Kot povzema Al Džazira, sta oba izrazila neomajno podporo Izraelu. Nekateri republikanci menda celo pozivajo k temu, da ZDA napadejo Iran.

Danny Danon FOTO: David Dee Delgado/Reuters

Kmalu po iranskem napadu je predsednik Joe Biden ponovil, da ZDA v celoti podpirajo Izrael. Kot je dodal, se bo o odzivu na napad pogovoril z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan pa je poudaril, da bo napad imel hude posledice.

Netanjahu je že kmalu po napadu opozoril, da je Iran storil veliko napako, za katero ne bo ostal nekaznovan. »Kdorkoli nas napade, jih mi napademo nazaj,« je izjavil in tako neposredno zagrozil Teheranu. 

Načelnik štaba iranskih oboroženih sil Mohamad Bagheri je medtem danes zagrozil, da se bo Teheran v primeru napada na njegovo ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa njegova infrastruktura, piše BBC. Po navedbah libanonskega varnostnega vira je Izrael izvedel najmanj pet napadov na južna predmestja Bejruta. Pred napadi je izraelska vojska izdala več ukazov za evakuacijo tamkajšnjih prebivalcev. Tudi libanonski mediji navajajo, da so izraelske letalske sile napadle južna predmestja.

Jemenski hutijevci pa so danes sporočili, da so izstrelili tri manevrirne rakete globoko v Izrael, ki so po njihovih navedbah zadele vojaške cilje.

Izraelski vojak fotografira avtomobil, poškodovan v iranskem napadu na Izrael. FOTO: Jack Guez/AFP

Iranska revolucionarna garda je včerajšnji raketni napad označila kot odgovor na uboje vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana. Tarče napadov so bila tri izraelska vojaška oporišča.

Zaradi iranskega napada izredno zasedanje VS ZN

Švica, ki je 1. oktobra od Slovenije prevzela predsedovanje najpomembnejšemu organu Združenih narodov, varnostnemu svetu, je potrdila, da se bo ta danes zaradi iranskega napada na Izrael sešel na izrednem zasedanju. Na zasedanju bo tudi izraelski veleposlanik Danny Danon, ki je včeraj napovedal za Iran zelo boleč odgovor na napad.

Varnostni svet ZN je imel podobno zasedanje že aprila, ko je Iran v odgovor na napad na konzulat v Damasku proti Izraelu poslal okrog 170 brezpilotnikov, 30 manevrirnih in 120 balističnih raket.

Tako aprila kot tudi zdaj večje gmotne škode menda ni bilo, saj so Izraelci s pomočjo ameriške mornarice sestrelili skoraj vse rakete. V prvem napadu je bila aprila ranjena beduinska deklica, v tokratnem pa na Zahodnem bregu ubit Palestinec, ki so ga zadeli ostanki sestreljene rakete. Izraelski zdravniki so ob tem poročali, da sta bili zaradi šrapnelov lažje ranjeni še dve osebi. Še tri osebe so bile ranjene v Jordaniji.

Ponekod v Iranu, Libanonu, Gazi in na Zahodnem bregu so iranski napad na Izrael proslavljali. FOTO: Majid Asgaripour via Reuters

Člani varnostnega sveta ZN, med njimi veleposlanik Samuel Žbogar, so aprila obsojali iranski napad in pozivali k umiritvi razmer, vendar varnostni svet ni izdal formalne obsodbe. Diplomati v ZN pričakujejo, da bo tokrat podobno.

»Odločili se bomo, kdaj in kako se bomo odzvali, vendar vam lahko povem eno: to bo opazno, boleče in mislim, da Iranci, ki nas opazujejo, razumejo, da to ni usmerjeno proti iranskemu ljudstvu, ampak proti radikalnemu režimu, ki je iransko ljudstvo potegnil v ta položaj,« je v torek novinarjem na sedežu ZN povedal Danon.

»Pripravljeni smo tako na obrambo kot na napad. Izrael bo sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov. Kot smo mednarodni skupnosti že prej jasno povedali: vsak sovražnik, ki bo napadel Izrael, mora pričakovati boleč odgovor,« je dodal Danon.

Boštjan Videmšek FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Bližnji vzhod na pragu velike vojne

»Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj mejijo na veliko vojno,« v današnjem Delu piše Boštjan Videmšek. Kot je Izrael včeraj zgodaj zjutraj po tednu dni bombardiranja in atentatu na voditelja Hezbolaha Hasana Nasralo pričakovano začel kopensko ofenzivo na južni Libanon, se je Iran, tudi skladno s pričakovanji, odzval s pošiljko okoli 200 balističnih raket proti Izraelu. Po navedbah iranske revolucionarne garde jih je 90 odstotkov doseglo svoje cilje. Izraelska vojska medtem trdi, da je Iran na njeno ozemlje izstrelil približno 180 raket, ki jih je večinoma prestregla protizračna obramba, tudi s pomočjo ZDA in Velike Britanije.

S tem je iranski režim »nasedel na provokacije in storil točno to, kar si je Benjamin Netanjahu najbolj želel. Iranske rakete v Izraelu niso povzročile večje škode, zelo verjetno pa se bo Izrael odzval z obsežnim bombardiranjem ključnih iranskih strateških ciljev. Netanjahu je na stežaj odprl vrata pekla«.

Iran je vrhovni pokrovitelj in upravitelj šiitskega gibanja Hezbolah, ki je z Izraelom zaradi vojne v Gazi znova na bojni nogi od oktobra lani. Po eksplozijah na tisoče komunikacijskih naprav, uničenju več sto raketnih izstrelišč ter atentatu na Hasana Nasralo je bistveno oslabljeno. Na jugu Libanona so včeraj potekali srditi spopadi med njegovimi borci in izraelsko vojsko.

Pripadniki Hezbolaha 21. septembra z zastavami na pogrebu treh soborcev, ki so umrli v izraelskem napadu na jug Bejruta FOTO: Amr Abdallah Dalsh/Reuters

»Izraelske skrajno desne oblasti, ki so kopensko ofenzivo pripravljale že več tednov, so v južni Libanon vdrle z elitnimi enotami. Pri tem so izraelska vojaška letala ves dan bombardirala južne četrti Bejruta, ki so – tako kot jug napadene države – pod nadzorom Hezbolaha. Izrael je prvič po letu 2006 vdrl v suvereno sosednjo državo. Ne gre za 'omejene operacije', kot trdijo izraelske oblasti, ki zaradi svojega političnega preživetja odpirajo nove in nove fronte,« je v svojem zapisu še poudaril Boštjan Videmšek.

Izraelska vojska nadaljuje napade na cilje v Libanonu – z njegovega juga znova poročajo o srditih spopadih – in Gazi, ki je v zadnjih dneh postala postranska novica; med drugim je nazadnje, tako Al Džazira, bombardiral že tretjo šolo v zadnjih dneh. V Libanonu je prebivalcem južnega Bejruta znova zapovedal evakuacijo, preden je tam izvedel najmanj pet napadov – kot zatrjuje IDF, na cilje Hezbolaha.

Prah in dim v južnem predmestju Libanona Šajah danes zjutraj. FOTO: Anwar Amro/AFP

Hezbolah medtem trdi, da se je spopadel z izraelskimi vojaki, ki so poskušali prodreti v Libanon. Prav tako je izvedel več raketnih napadov na položaje izraelskih sil na severu Izraela v naseljih Štula in Maskaf Am ter vojaško oporišče Šomera, poroča britanski BBC. Hezbolah je danes sporočil tudi, da so se borci gibanja spopadli z izraelskimi vojaki, ko so ti poskušali prodreti v vas Adaise. Po navedbah gibanja so se spopadli v jutranjih urah, borci Hezbolaha pa so Izraelcem »zadali izgube in jih prisilili k umiku«.

Dim nad Bejrutom 2. oktobra 2024 FOTO: Joseph Campbell/Reuters

Napadi v Libanonu so zahtevali že več sto življenj. Samo včeraj je bilo v njih po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje ubitih 55 ljudi. Na stotisoče (notranje) razseljenih v Libanonu se sooča z vse slabšimi življenjskimi pogoji, primanjkuje jim osnovnih življenjskih potrebščin. Skoraj polovica je otrok. Vojna v Gazi od lanskega 7. oktobra je najbolj smrtonosna za otroke in ženske, je v teh dneh navedla nevladna organizacija Oxfam.