Junak pobožnih želja doma in v tujini

Okoli 4000 ljudi so spet aretirali po Rusiji, kjer so se privrženci priprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega kljub prepovedim ponovno zgrnili na ulice. Prizori upora nekaj deset tisoč večinoma miroljubnih protestnikov, ki so se pogumno postavili nasproti »režimu«, so obkrožili svet, a javnomnenjske raziskave kažejo, da je večini Rusov še vedno najbolj pri srcu sedanji voditelj Vladimir Putin.



»Navalnega ne bodo utišali, če Kremelj ne bo ugasnil interneta,« je pred dnevi zapisala komentatorka britanskega časnika Independent Mary Dejevsky. Hkrati je opozorila, da ne bi smeli pretirano poveličevati njegovih zmožnosti, da lahko spremeni sedanjo politično ureditev v Rusiji. »Ta je bolj stabilna, kakor je videti, Navalni pa morda ni tisti, ki bo prinesel spremembe: njegova priljubljenost do nedavnega ni dosegala niti desetih odstotkov,« je dodala.

Komu zaupajo Rusi

Če bi lani avgusta raziskavo moskovskega centra Levada, ki na Zahodu velja za najbolj objektivnega preučevalca ruskega javnega mnenja, opremili z zavajajočim podnaslovom, bi se ta lahko glasil tudi: »Navalni je po zaupanju volivcev na tretjem mestu med ruskimi politiki.« A podroben pogled v številke teh izsledkov bi precej omajal zahodni mit o tem, da je »berlinski pacient«, kakor je Navalnega pred kratkim poimenoval ruski predsednik Vladimir Putin, res vsesplošno priljubljen med Rusi. Na vprašanje, ali mu zaupajo, je ob imenu Putin obkrožilo »da« okoli 40 odstotkov anketirancev, na drugem mestu je bil voditelj liberalnih demokratov Vladimir Žirinovski, ki vliva zaupanje desetkrat manj Rusom kot njihov sedanji predsednik države, »bronasto medaljo« pa je dobil Navalni, ki mu je zaupanje izrazilo polovico manj vprašanih kot drugouvrščenemu oziroma zgolj 2 odstotka Rusov.



Sir Anthony Brenton, ki je bil v letih 2004–2008 veleposlanik Združenega kraljestva v Moskvi, je pred dnevi v kratkem, a poučnem pismu bralcev za britanski dnevnik Independent pojasnil, zakaj so napovedi o vrenju in ogroženosti režima v Rusiji zgolj zahodne pobožne želje. Za primer si je izposodil komentatorja tega časnika Gideona Rachmana, ki je zaradi takratnih opozicijskih demonstracij že davnega februarja 2012 v naslovu prispevka napovedal, da »Pod Putinom poka led«, prejšnji teden pa je svoj komentar naslovil: »Navalni je resna grožnja Putinu«. Po besedah nekdanjega britanskega diplomata Rachmanove ocene, da je Navalni dober in pogumen človek in da je bila množičnost demonstracij po njegovi aretaciji neprijetno presenečenje za Kremelj, niso napačne, a da smo vse to že doživeli, Putin pa še vedno ostaja na oblasti. »Zakaj? Naj nam bo to še tako težko razumeti, je dejstvo, da 100.000 ljudi na ruskih ulicah ni mogoče primerjati s 60 odstotki ruskega prebivalstva, ki jim je celo v času recesije in pandemije ljubši režim, ki ga imajo zdaj, kakor karkoli drugega, kar bi jim običajno zlobna zgodovina našla za njegovo zamenjavo,« je pojasnil sir Brenton.

Preberite še: Ruske oblasti z množičnimi aretacijami podpornikov Navalnega

Zahodni agent

»Medtem ko Navalni poziva k novim protestom, Putinova priljubljenost strmoglavo pada,« so konec prejšnjega tedna v ameriški agenciji Bloomberg zapisali v naslovu članka, ki je opisoval, da so januarja celo v Vseruskem centru za preučevanje javnega mnenja izračunali, da dolgoletnemu predsedniku zaupa »le« še 53 odstotkov Rusov – kar so »od leta 2013, odkar je ta center, ki pogosto sodeluje s Kremljem, najnižji rezultati«. Če tako ugotavljajo že »provladni« anketarji, je sporočilo »neodvisnih« raziskovalcev še bolj jasno. V zadnjih sedmih letih se je število privržencev Navalnega trikratno povečalo, je v komentarju za spletišče Forbes.ru zapisal sodelavec centra Levade Denis Volkov. Leta 2013 se je za privržence opozicijskega politika razglasilo le 6 odstotkov Rusov, zdaj pa ga po podatkih Volkova podpira več kot 20 odstotkov prebivalstva. Kar bi lahko spet bil podatek za nov zavajajoč naslov, če ne bi analitik dodal, da so v tem času svoje vrste okrepili tudi nasprotniki Navalnega.



Mednje se uvršča najmanj polovica Rusov, med katerimi prevladujejo starejši ljudje, ki – kakor je zapisal Volkov –​ Navalnega dojemajo kot zahodnega agenta, ki se ne bori le proti Kremlju, temveč proti vsej državi. Zato so po mnenju nekdanjega britanskega veleposlanika v Moskvi Brentona sedanji zahodni pritiski na Moskvo in pozivi, naj osvobodijo Navalnega, neproduktivni. »Še en krog zahodnih sankcij bi imel le tri učinke. Podkrepil bi zgodbo, ki jo uspešno propagira režim, da je Navalni zahodni 'potrčko', okrepil bi mentaliteto 'utrdbe Rusije', ki je poenotila večino ruskega prebivalstva, elite in, najpomembneje, varnostnih služb, ki podpirajo svojega predsednika. Hkrati bi le še pospešil rusko približevanje vabljivi kitajski orbiti,« je svoj odziv bralca sklenil upokojeni diplomat.