James Mattis blokira prodajo izraelskih F-16 Hrvaški

Šok in osuplost v Zagrebu! Najmočnejše in najbolj zanesljive hrvaške vojaške zaveznice ZDA so Izraelu, ki prav tako velja za hrvaškega zaveznika, prepovedale, da bi Hrvaški dobavil dvanajst rabljenih večnamenskih bojnih letal F-16. Vest je še toliko bolj šokantna, ker so hrvaški javnosti posle okoli nakupa izraelskih letal predstavili kot uspešno izpeljan projekt. Izraelska letala so letos med drugim s svojimi preleti pripomogla k veličastni proslavi obletnice »Nevihte« v Kninu, sicer pa tudi hrvaška vlada ob vsaki priložnosti poudarja izjemno hrvaško-izraelsko, pa tudi hrvaško-ameriško vojaško in politično sodelovanje. Kako to, da je prišlo do omenjene prepovedi, glede na to, da vlada med ZDA in Izraelom nerazdružljivo vojaško zavezništvo?

Če lahko verjamemo ameriškemu državnemu sekretarju Mikeu Pompeu, ki se je nedavno v Bruslju sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, je problem, kar seveda ni nič novega, v denarju. Kajti, kot je dejal Pompeo: »Jaz temu ne nasprotujem, vendar pa on (obrambni minister James Mattis) meni, da poskušajo Izraelci za našim hrbtom zaslužiti in zato vztrajno blokira posel.« Posel v zvezi z nabavo dvanajstih večnamenskih bojnih letal pa je že od samega začetka nekaj »posebnega«. Hrvaška je lahko izbirala med švedskimi gripeni, ameriškimi F-16 block 70 in rabljenimi grškimi F-16 ter izraelskimi rabljenimi, a v dobršni meri dodelanimi F-16 barack. Kljub pomislekom v zvezi s prilagoditvijo standardom Nata in podaljšanjem življenjske dobe so bila izbrana izraelska bojna letala. Gre za precej osiromašena letala, stara okoli trideset let, ki imajo povprečno po 7.800 ur letenja. Izrael se je s pogodbo obvezal na podaljšanje letenja na 10.800 ur, kar pomeni, da bi jih glede na načrtovane potrebe, Hrvaška lahko uporabljala prihodnjih dvajset let. Prva letala bi morala biti dobavljena leta 2020.



Izrael ni do zdaj še nikoli prodajal rabljenih letal, prav tako jih zaradi večjih predelav niso nikoli vračali v sestavo Nata. Namesto da bi skrbno proučil vse te pomisleke, je hrvaški obrambni minister Damir Krstičević raje govoril o prijateljskih odnosih z Izraelom, ki ga je že nekajkrat obiskal, in o svojih posebej prisrčnih odnosih z ameriškim obrambnim ministrom Jamesom Mattisom. Slednji mu je v znak prijateljstva podaril svojo najljubšo knjigo Mark Avrelij: »Meditacije«, on pa je Mattisu podaril dres hrvaške nogometne reprezentance. Mattis se je julija letos mudil v Zagrebu in ob tej priložnosti pohvalil hrvaško izbiro letal: » Izbrali ste pravega partnerja. Državo Izrael.«

Medtem pa je nekdo »Norega psa«, kot  pravijo Mattisu, opomnil, da brez dovoljenja ZDA ne sme nihče – in to velja tudi za Izrael – ameriška letala prodajati tretjim državam, zlasti če se na razpis prijavijo tudi Američani. Predvsem pa ne sme nihče tretji državi, v tem primeru Hrvaški, obljubiti podaljšanja življenjske dobe letala, v katerega ne bi bila v celoti vgrajena ameriška oprema. Izraelski F-16 imajo med drugim izraelsko programsko opremo za raketni sistem, v poslovni korporaciji Martin Lockheed, ki se ukvarja z letalstvom in vesoljsko tehnologijo, pa vztrajajo pri tem, da morajo biti vsi deli in vsa oprema njihove izdelave. Če že niste hoteli novih F-16 block 70, ki smo vam jih ponudili, bi lahko kupili rabljene grške F-16, za katere bi lahko imeli brez problemov na voljo rezervne dele in servis, sporočajo Američani.



Zavedajo se, da gre tukaj za nevaren precedens, kajti Izraelci imajo na stotine podobnih letal, ki jih želijo prodati drugim državam – pod istimi pogoji kot Hrvaški. Za ta letala, ki so sicer rabljena, a še vedno uporabna, se že zanimata Romunija in Bolgarija, to pa pomeni, da bi lahko korporacija Martin Lockheed ostala brez poslov, vrednih na milijarde dolarjev. O tem, kakšna je razlika v ceni med novimi ameriškimi in rabljenimi izraelskimi letali, zgovorno priča podatek, da bodo Slovaki za novih 14 letal F-16 plačali 1,68 milijarde dolarjev, medtem ko bi 12 rabljenih in obnovljenih izraelskih letal  F-16 Hrvaško stalo trikrat manj – zgolj 500 milijonov dolarjev. Seveda pod pogojem, da v korporaciji Martin Lockheed podpišejo podaljšanje kljub izraelskim predelavam.

Za zdaj nič ne kaže, da bodo Američani popustili. Če bodo še naprej vztrajali pri izvirni opremi in servisu, se bo cena občutno povečala in najbrž ne bo prišlo do sklenitve posla. Obrambni minister Damir Krstičević trdi, da do zdaj ni dobil nobenega uradnega obvestila, da je bilo poslovanje transparentno in da ima Izrael ameriško soglasje za prodajo letal. A očitno ga nima, kar je mogoče razbrati iz današnjega sporočila ameriškega veleposlaništva v Zagrebu, v katerem je med drugim zapisano, da »ZDA podpirajo posodobitev in nadgradnjo hrvaške obrambe z nakupom bojnih letal, katerih oprema je v skladu z opremo zveze Nata«. Ta pogoj pa -  vsaj za zdaj - še ni izpolnjen.